2. 4. 2009 | Mladina 13 | Kultura
Streljanje v mrtvo tarčo
Kako se je v dnevnem seciranju Bavčarja vedno znova pozabilo, da gre za Istrabenz
Voditelj Trenj Uroš Slak
© Arhiv Pop TV
Igor Bavčar je v ponedeljek zvečer potem končno odstopil. In zajebal. Ni odstopil tako, kot so hotele televizije. Ni bilo prekletega posnetka. Danes ne moreš odstopiti, če ni posnetka. To ni odstop. Ponovite vajo, direktor Bavčar, niste dobro opravili ključne faze svojega direktorovanja. Niste odstopili javno, v kamere. To je kot seks brez orgazma!
Pa tako dober posnetek bi bil. Predstavljajte si vklop v živo: Tomaž Bratož v studiu Odmevov, Bavčar v živo na sedežu Istrabenza: “Boste odstopili? A boste! A boste? No, kaj? No?” Bavčar: “Jaaa! Bom! Da, ker ste me vi vprašali in ker je vaš pritisk tako hud, odstopam!” To bi bil odstop.
TV Slovenija in Pop TV sta deset dni tekmovali. Tekmovali v vprašanju, kdaj bo Bavčar odstopil in kdo vse mora zahtevati Bavčarjev odstop. Boste odstopili? Ste zahtevali Bavčarjev odstop? Bo Bavčar odstopil? Boste zahtevali odstop? V bistvu je bilo vseeno, kaj govorijo - samo da se opredelijo do odstopa.
Je problem v Bavčarjevem odstopu? Seveda je Bavčar moral odstopiti. Saj ni dvoma. A ni šlo več za vprašanje odstopa, ampak za to, komu bo uspelo to izvleči, kdo bo imel ta njus. France Arhar se je trudil Bratožu v ponedeljkovih Odmevih dopovedati - ne govorimo o Bavčarju, za Bavčarja nam je v resnici vseeno, govorimo o veliko večji zadevi. Ni šlo. Bratož ni trznil. Imel je Arharja, sprenevedavega Arharja, a vseeno človeka, ki veliko ve. Za Bratoža ni vedel dovolj. Ni vedel odgovora na Vprašanje.
Saj je Uroš Slak v Trenjih v resnici hotel isto. Slak si je najbolj želel ta odgovor - pri čemer je Bavčar sedel v studiu in je bilo vse pripravljeno. Pripravljeno na Odgovor. Ni bilo dovolj, da je že prvi kader, prvi posnetek Bavčarja, dal odgovor na vprašanje. Ne. Hočemo jasen odgovor. Da ga bodo vsi slišali. Da ga bodo vsi razumeli. Da ga bodo vsi videli. A vendar so bila Trenja o Istrabenzu presežek. Presežek tako za slovenske televizije kot za Trenja in Slaka samega. Pa ne zato, ker bi jih Slak drugače vodil ali ker bi se bolje pripravil. Presežek so bila zato, ker mu je uspelo v studiu zbrati vse, ki smo jih morali videti. Nikoli ne bomo pozabili Staneta Valanta, ki ni nič vedel, nikoli ne bomo pozabili njegovih grimas, njegovega studa - da mora on, veliki Valant, o tem javno govoriti. Nikoli ne bomo pozabili Bavčarja, ki posluša neusmiljeno seciranje lastne poslovne kariere. Predvsem pa ne bomo pozabili, da ni bilo Rada Pezdirja. Da ni bilo Bernarda Brščiča. Da ni bilo nobenega grimsa. Nikogar, ki bi ga Slak povabil le zato, da bi, kot se temu lepo reče, ustvaril malo več dinamike. Več krvi. Tam so sedeli le relevantni. In zato je nenadoma oddaja dobila napetost, ki jo lahko ustvari le relevanca zasedbe. Ko čakamo vsako besedo, ko čakamo vsak gib in pogled. Ko bi Slak to storil vsak teden.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.