16. 4. 2009 | Mladina 15 | Kultura
Prenovimo si dom
A najprej naj to stori voditeljica oddaje
Voditeljica oddaje Ljubo doma Saša Einsiedler
© Kanal A
Med vsemi filmi in dokumentarci o čarovniških veščinah Jezusa in prispevkih o blagoslovu jajčk, šunkic in cigaretk je prav prikladno v soboto padel drugi del nove oddaje na Kanalu A. Saša Einsiedler, ki v centru Ljubljane parkira s pomočjo Jezusa, je namreč pred dvema tednoma začela z Ljubo doma, oddajo, ki idejno sledi evropsko-ameriškim oddajam, kjer strokovnjaki navadnim državljanom prenavljajo stanovanja. Celo serijo tovrstnih oddaj smo si lahko že ogledali na TV3, kabelski BBC Prime pa nam je v zadnjih letih zavrtel že vse, od Velikih močnih deklet in fantov do oddaj, kjer hišo staršev prenovijo otroci in hrbtno fasado hiše prebarvajo v barve nogometnega kluba iz Newcastla. In če smo se po vseh letih tovrstnega izobraževanja kaj naučili, je to to, da je obnova stanovanja mučna, oddaja pa mora biti zato dinamična, kratka, z jasno prikazanim napredkom in zabrisanim realnim časom.
A Saši Einsiedler in njeni ekipi je za to malo mar. Oddaja se vleče, polna je prekinitev sponzorjev in nekakšnih nagradnih vprašanj, ki še dodatno zapletejo postopek za prijavo v oddajo, najhujši pa so komentarji voditeljice, ko pripoveduje, da so svetila zelo pomembna, saj lahko stanovanje povsem osvetlijo ali pa zatemnijo. Da, Saša, zato jim pravimo svetila.
A v drugi zaporedni oddaji si nismo ogledali prenove stanovanja kakega izžrebanca, temveč smo gledali, kako se dokončuje dnevna soba in jedilnica same gostiteljice oddaje. Kje smo to že videli? V tujih oddajah zelo redko, pri nas pa seveda na TV Paprika, ko je s pomočjo sponzorjev svojo hišo dobila bivša misica Rebeka. Jasno, tudi Sašina oddaja je en sam oglas, saj tudi v tistih spotih, ki jih vrtijo v oglasnem bloku, nastopa arhitekt Hrvoje. Ta je eno izjemno dolgočasno bitje, ki o sami prenovi skoraj molči. Edina, ki je oddajo naredila nekoliko znosnejšo, je bila teta, ki se spozna na zavese in pogrinjke.
A marketinško naravnana oddaja nas niti ne bi toliko motila, če bi na koncu dobili spodoben medijski izdelek. Tako pa v oddaji mrgoli dolgočasnih kadrov, kot je tisti, ko se sedemčlanska družina odpravi na enourni sprehod, da medtem mojstri dodajo še zadnje “lajštice”, in kjer se nam zgodi, da Hrvoje Saši reče, da se verjetno kot mati petih otrok ni sredi delovnega dne že dolgo eno uro sprehajala okoli hiše, pa nam njen mož hitro razloži, da “ona itak ne dela”.
Ko se vrnejo, jih pričaka nekaterim sicer všečna, drugače pa najbolj otožna dnevna soba na svetu, kjer je poseben ležalnik za moža in ena uboga škatla za igrače otrok, Saša dobi police za knjige, ki jih tako ali tako nima časa brati, na glas pa razmišlja, da so rjave stene morda pripravne, kadar je v hiši veliko umazanih ročic. Skoraj raje bi gledali oddajo Dobro je vedeti ali kakšen podoben podaljšan oglaševalski blok, ki nas včasih doleti v večernih urah.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.