21. 5. 2009 | Mladina 20 | Kultura
Moskovska megalomanija
Izbor za pesem Evrope, Bližnjega vzhoda in obruske Azije
Quartissimo in Martina ob povratku domov
© Stane Sršen
Ah, kaj bi nacionalka brez Evrovizije, kam bi skrili antijanševsko Mišo Molk in kdo bi sicer gostoval v zabavnih oddajah? Evrovizija je eden redkih zabavnih projektov, ki se ga nacionalki zdi vredno ohranjati; z njim lahko zapolnijo enormno dolge večerne termine in razmeroma dolge odseke zabavnih oddaj. Predstavitve pri Mariu, kakšno gostovanje v nedeljskem popoldnevu, pa jutranji program in občasno še kakšna informativna oddaja - vsi si lahko v prvi polovici leta oddahnejo.
Skupaj z Andrejem Hoferjem, ki je občasno zabaven, večinoma pa ne, smo lahko letos spremljali tri večere cirkusa, včasih tudi dobesedno, saj je nad odrom skakal Cirque du Soleil, tri večere visoke tehnologije, telovadbe in pobesnelih spremljevalnih vokalistov, ki kot za stavo niso mogli zadeti vseh tonov. Rusi so letos očitno ponoreli, z misico, hokejisti in kozmonavti vred. Takšnega odra namreč še nismo videli, toliko barv, tako številni vojaški pevski zbor (ki smo ga lahko videli samo, če smo med osemminutnimi oglasi preklopili na hrvaško televizijo), toliko spektakularnega lebdenja na žici, ognjemetov in vrhunskih grafik. Ko smo dočakali tabelo z rezultati glasovanja, smo bili kar malo razočarani, ko z nje niso skakali kakšni akrobati ali pa morda še kakšen zvezdnik. Pravih zvezdnikov namreč ni manjkalo, saj sta se med tekmovalce prikradla sama Andrew Lloyd Webber in Dita Von Teese. Dita Von Teese, za božjo voljo! A jo je nato režiser med nastopom Nemcev skoraj povsem ignoriral! Tudi sicer nihče od njiju ni prepričal, pogojno rečeno, evropskih gledalcev (Evropa je na Evroviziji namreč zelo širok pojem) in, pogojno rečeno, strokovne komisije (v slovenski je namreč sedel sam Anžej Dežan).
Da so naši odleteli že v predizboru, nas ni ganilo. Niti nismo vedeli, kdo pravzaprav so, in tudi sami so bili očitno precej negotovi vase, da so se morali skrivati za papirnatimi ekrani. Ko so v polfinalu iz izbora pometali vso navlako, vključno z Bolgari na hoduljah, elvisovskimi Belgijci in superciganskimi Čehi, je finale postal oseben. Ker nismo mogli navijati za naše, smo navijali za tiste nam bolj všečne, kar je lahko precej travmatično, ko osebne favorite premaga norveška telovadba in azerbajdžanski duet z generičnim vzhodnjaškim komadom, da ne omenjamo po prsih povoskanega Grka, ki je skakal z orjaškega ravnalca za lase. Poleg islandske in britanske skladbe so sprejemljive opcije ostajale zadaj. Tudi Rusinja, ki se je na odru digitalno postarala, naši malo južnejši sosedje in najbolj postavna tekmovalka iz Romunije, zasluženo pa tudi finski DJ Bobo in Chiara z Malte, ki je imajo po kakih stotih nastopih očitno že vsi vrh glave.
Naše barve je tako spet zastopal le Peter Poles, ki je z minuto molka za naše v polfinalu padle heroje pošteno ujezil voditeljico. Pa še kdaj, Poles!
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.