30. 7. 2009 | Mladina 30 | Kultura
Večji in manjši lažnivci ...
... ter velike laži in “majhne administrativne napake”
Petra Kerčmar in poslanec SDS Zvonko Černač
© POP TV
Očitno smo globoko v času kislih kumaric, saj lahko poleg ponovitev gledamo le še rehabilitirano plagiatorko Mojco Mavec, ki se je spet malo sončila na stroške RTV-naročnikov, in iz naftalina potegnjenega Slavka Hrena, ki je spet posnel serijo dokumentarcev o slovenski popevki ali o nekih drugih zaprašenih stvareh; kdo bi vedel, saj so itak vse narejene po istem kopitu. Podobno je v informativnih TV-programih. Le zakaj bi v sobotnem Dnevniku govorili o gneči na cesti, neurju ali preiskovanju spektakularne železniške nesreče na Hrvaškem, če pa se lahko polovico oddaje navdušujejo nad lepotami Slovenije in preštevajo turiste? Ali pa v nedeljskih 24 ur ugotavljajo, da je sladoled v Vipavski dolini res poceni.
Ena redkih tem, ki so se je poleg Šrotovega nabiralnika televizije v teh dneh vseeno lotile, je bilo laganje politikov. Le kako se je ne bi, ko pa je lažnivcev iz tedna v teden več. Tokrat je briljiral poslanec SDS Bezjak, ki se je javno predstavljal kot diplomant ene od fakultet, nato pa se je izkazalo, da je tam naredil le nek tečaj, po katerem ni dobil diplome, temveč certifikat. Kerčmarjeva je želela v nedeljskem TV Klubu na POP TV zadevo sicer razčistiti, a vojščak SDS Černač, ki ne more skriti, da ima diplomo Grimsovega tečaja, je takoj zavzel barikade: Bezjak ni naredil nič narobe, le mediji so ga narobe povzeli, čeprav so povzemali spletno stran SDS. Černač je sicer, da bi obvaroval kolega, že kak dan prej v javnost lansiral informacijo, da naj bi imel tudi poslanec SD, katerega ime se konča na “-ič”, ponarejeno diplomo. A Kont-ič je svojo diplomo pozneje pokazal v tv-kamere, Černač pa se je Kerčmarjevi izgovarjal, da je pač slišal govorice in je bila njegova dolžnost, da jih razkrije. Škoda, da ni bil vedno tako dosleden. Morda pa še ni prepozno in bi lahko zdaj razkril kakšno pikantno o trgovini z orožjem ...
V isti oddaji je tudi komentator Boštjan M. Turk avtorje laži ločil na prave in neprave, saj “ima vsaka laž svojo težo”. In po njegovem je Golobičeva laž o lastniškem deležu v Ultri pač najhujša, medtem ko so laži SDS-ovcev očitno manj usodne, čeprav jih je več. Tezo je še bolj razvil v ponedeljkovih Odmevih, ki zdaj že redno kopirajo goste ali temo TV Kluba, kjer je ugotovil, da naj bi bila politična imenovanja pod prejšnjo oblastjo manj usodna kot pod sedanjo. Še dobro, da mu je nasproti sedel Anže Logar, žrtev čistke sedanje vlade, ki je v vladnem uradu za komuniciranje iz čiste strokovnosti zaposloval trume mladincev iz SDS, ki je seveda tudi njegova stranka.
In če imajo laži SDS že manjšo težo od laži ostalih politikov, ni nič nenavadnega, da se je tudi Černač pohvalil, da je eden od njihovih članov v nasprotju z njihovimi političnimi konkurenti vsaj odstopil, ko je storil napako, pa čeprav je bila ta “majhna administrativna napaka”. Ko njihov kleni Pavle užge babo in utaji davke, je to lahko res samo “majhna administrativna napaka”. Del folklore.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.