27. 8. 2009 | Mladina 34 | Kultura
Koperground z Edom Maajko
... in koprskimi policisti
Edo Maajka je na odru preprosto to, kar je: zabaven, duhovit, preprost in kritičen posameznik
© Rok Dolničar
Vrsta “dogodkovnih sunkov kulture in umetnosti” v organizaciji Društva prijateljev zmernega napredka je v Kopru tudi letos nanizala vrsto filmskih projekcij, javnih tribun, gledaliških predstav, delavnic, koncertov in drugih aktivnosti. Na prvi in površni pogled Koperground po zasnovi zlahka postavimo ob bok številnim poletnim festivalom, vpogled v vsebino pa razkrije, da gre vendarle za dogodek z drugačnim poslanstvom oziroma vizijo. Večinski del festivalov je namenjen predvsem zabavi in sprostitvi, organizatorji Kopergrounda pa potrošnika kulture in umetnosti postavljajo v aktivno, refleksivno vlogo. Na prvi pogled se to morebiti zdi celo utopično početje, vendar pa je prireditev ravno pravšnjih dimenzij, da se udeleženec ne počuti kot del v potrošniški sistem ujete črede. Drezanje v družbenokritične vsebine izpostavlja tudi izbor glasbenih gostov. Ti so resda nabrani med tistimi, ki se ta čas potikajo po tukajšnjih festivalih, a DPZN-jevcem je iz njih ponovno uspelo izluščiti tiste bolj kritične in angažirane. Eden takih je seveda tudi prvak balkanskega hiphopa Edo Maajka, ki je tokratnemu Kopergroundu zadal zaključni sunek.
Da je mojster svojega početja, je dal reper vedeti že takoj v začetku. Z nekaj dovtipi na svoj račun je takrat sicer še nekoliko zadržano množico takoj pridobil na svojo stran in jo tam rutinirano obdržal vse do dve uri oddaljenega konca. Koncerti na način, kot se jih loteva Maajka, so že po definiciji obsojeni na uspeh. Dejstvo, da se na odru preprosto zabava, vpliva na njegovo dobro razpoloženje, to pa se potem prenese na publiko, kar ustvari izjemno pozitivno vzdušje. Tega tokrat ni pokvarila niti četica prepotentnih, s pendreki oboroženih predstavnikov represivnih sil, ki si je z grobim posegom utrla pot mimo DPZN-jevega šefa Marka Breclja in za nekaj minut prekinila koncert. Akcijski vložek mladcev v modrem je izkoristil Maajka, ki je naslednjo skladbo posvetil Breclju, potem pa v komadu Mr. Policemann ali Jebo drota s svojima tokratnima spremljevalcema, MC-jem Frenkijem in DJ-em Olijem Dobollijem, dal vedeti, še kaj si misli o nenapovedani intervenciji. Če te ne bi izkusil v prvi osebi, bi sporočilnost besedila razumel kot odmev na severnoameriško gangsta strujo, tako pa se je izkazalo, da glasbeniki za tovrstno inspiracijo niso prav nič prikrajšani niti tukaj.
Provokacija je v najlepši luči izpostavila še eno Maajkovo kvaliteto. Potrdilo se je namreč, da fraz med komadi nima naštudiranih in da je njegovo besedičenje povsem spontano. Na odru se ne pretvarja, ampak je preprosto to, kar je. Zabaven, duhovit, preprost in kritičen posameznik, ki ima (in zna) marsikaj povedati.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.