Marcel Štefančič, jr.

15. 10. 2009  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Film

Ženske brez moških

Zanan-e bedun-e mardan, 2009 Shirin Neshat

za -

Zadnje poletje.

Če ljubite špekulacije, potem si lahko vedno rečete: če CIA leta 1953 ne bi organizirala onega famoznega zrušenja iranske demokratično izvoljene vlade, potem Iran ne bi nikoli postal teokracija, ženske pa bi živele brez moških, česar si v teokratskem Iranu ne morejo privoščiti. Film Ženske brez moških, ki ga bodo vrteli v okviru festivala Mesto žensk, se dogaja prav tistega magičnega leta 1953, ko so ženske živele v utopiji, ki jo tu predstavlja rajski teheranski sadovnjak, v katerem se srečujejo štiri ženske - prvo fundamentalistični brat zategne na rob samomora, druga hlepi po fantu svoje prijateljice, tretja je poročena z generalom, četrta je prostitutka. Vse štiri se izmikajo opresivni moški kontroli, toda puč, ki bo na oblast pripeljal šaha (in posledično ajatolo Homeinija), je že v teku. Film, ki izgleda kot nadrealistična instalacija »končne rešitve ženskega vprašanja«, se dogaja v času, ko se je zdelo, da ženskam ne bo treba čakati, da jim bodo identiteto definirali moški, ampak bodo to lahko storile same, toda konstruiranje ženske identitete je vedno agonično, disidentsko in protestno dejanje, pa naj si bo v teokraciji ali demokraciji.
(Kinodvor, festival Mesto žensk)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.