Psych Funk 101
2009, World Psychadelic Funk Classics
Prva edicija zbirke Psych Funk 101 nas pelje na opojno in pulzirajoče popotovanje po psihedeličnih šestdesetih in sedemdesetih letih. Mogoče se podnaslov zbirke sliši malce pretenciozno, ko pravi, da gre za globalni psihedelični funk kurikul, vendar odličen izbor in poučna, pronicljiva spremna besedila zbirko uvrščajo med vznemirljivejše kompilacije lanskega leta. Na njej je zbranih štirinajst 'lizergovih' skladb izvajalcev iz Turčije, Irana, Južne Koreje, Etiopije, Italije, Nemčije, Libanona, Egipta, Rusije in Francije, posnetih med letoma 1968 in 1975. Izbor namerno izpušča ustvarjalce z anglo-ameriškega območja, čeravno se njihov vpliv v teh godbah seveda sliši. S kompilacije tako vejejo lokalne posebnosti, spajanje lastnih glasbenih tradicij z odmevom glasbe z Zahoda, hkrati pa širši miljé tedanjega časa, v katerega se vtiskujejo hipijevsko in kontrakulturno gibanje iz ZDA, LSD, Castaneda in Timothy Leary, dediščina funka od Jamesa Browna do bendov Parliament in Funkadelic Georgea Clintona, električno obdobje Milesa Davisa, progresivno rockanje, angažirana vročica Fele Kutija in pobratimov afrobeata, ritmična pulzija nemškega krautrocka in seveda kitarsko wah wah pedaliranje, uporaba fuzza in feedbacka, precizni poudarjeni rifi ter kleni in prožni ritmi bobna in basa. Med bolj znane ustvarjalce na plošči se umešča boter etiopskega jazza Mulatu Astatke, za imenom italijanske zasedbe The Group pa se skriva eksperimentalna zasedba iz Rima Gruppo di Improvvisazione Nuova Consonanza, ki je ustvarjala sodobno klasično glasbo, svobodno improvizirala in se spuščala v elektroakustične eksperimente. Član zasedbe je bil tudi Ennio Morricone, v zbirki pa ponudi spontano improvizacijo, podkrepljeno z udarnim in debelim lomljenim ritmom. Rojak članov te zasedbe, skladatelj Armando Sciascia nas na krilih predirnega basa in srhljivih suspenzov sintetičnih tonov opomni na filmsko godbo iz filmov Daria Argenta. Grška zasedba Petalouda je ustvarjala med letoma 1967 in 1973, torej v času vojaške hunte, njena glasba pa je spoj zahodnega rocka in vplivov folk zvokov iz Turčije. V trših okoliščinah se je znašel iranski glasbenik Mehr Pooya, čigar glasba, v kateri združuje prvine perzijske tradicionalne glasbe in vpliv zahodnega rocka, poliritmije afrobeata in glasbila iz indijske tradicije, je bila po veliki iranski revoluciji večinoma uničena.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.