Od nadškofa do El Comandanteja
Kako je Možina jedel hostijo, Zajčeva pa klepetala s komunisti
Hugo Chavez in Jerca Zajc
© TVS
Prav poduhovljeno razpoloženje nas je spremljalo minuli teden, ko je bil končno umeščen novi nadškof Stres. Prenos, ki je zapolnil več kot dve uri nacionalkinega nedeljskega programa, skoraj ne bi bil vreden ogleda, če ne bi Kristusovega telesa v roke prejel tudi direktor nacionalne televizije Jožko Možina. Ta se je v klopi gnetel skupaj z Janševo Urško in Radovanom Žerjavom, ki se je prav tako uspešno pririnil do Stresa in ponižno poklekoval vsevprek. Ah, ta božja vdanost in ponižnost. Vendar čemu, če je Stres v svojem govoru poudarjal, da se cerkve ni treba bati? Človek, ki meni, da neverniki nismo dojemljivi za razna filozofska vprašanja, kot je tisto, zakaj je toliko zla na tem svetu, pa res ne bo zbujal strahu, sploh ne, ko se mu takole prikloni manjši set slovenske politike.
Morda je prav zato v torek na nas tako blagodejno delovala oddaja Mednarodna obzorja, kjer smo namesto zategnjenih cerkvenjakov gledali sproščene komuniste. Mednarodna obzorja nas na programu razveseljujejo precej neredno (tokrat so jih denimo povsem neposrečeno umestili v isti termin kot oddajo Globus, ki jo pripravlja ista redakcija), so pa praviloma vredna ogleda in potrjujejo že tako dobro delo zunanjepolitične redakcije TVS. Spomnimo se samo marčevske oddaje o balkanski mafiji. Tokrat je Jerca Zajc obiskala Latinsko Ameriko ter nam predstavila njeno zgodovino in sedanjost. Pregled kontinenta v celoti, vključno z vsemi voditelji njegovih držav, je bil skrajno poučen, Zajčeva pa je k dnevnim novicam dodala kontekst in komentarje strokovnjakov.
A priznajmo si, glavni razlog, da smo tako nestrpno čakali na oddajo, četudi smo morali zato najprej v Piramidi poslušati nebuloze slovenske misice, ki kljub svoji nadpovprečni izobrazbi in znanju trženja oglasom še vedno pravi reklame, je bila vožnja z ekscentričnim venezuelskim predsednikom Hugom Chavezom. Čakali smo, kdaj bomo lahko videli Zajčevo, kako z vetrom v laseh drvi po pokrajinah Venezuele, za volanom avtomobila pa sedi sam Chavez in pobesnelo trobi vsakomur, ki ga zagleda. In Chavez je očaral vse, tudi Jerco, ki ji menda v špansko govorečih deželah pogosto rečejo kar Herka.
Nekdanji vojščak, ki kot po tekočem traku prepoveduje opozicijske radijske postaje in si je od najzvestejših privržencev zaslužil naziv El Comandante, je bil res v elementu. Ko je Herki odgovarjal vpričo mnogih drugih novinarjev, pa nas je včasih kar malce zamikalo, da bi njegove kretnje primerjali s Pahorjevimi. Tistimi, ko postane odrezav in temperamenten, čeprav govori o dobrih stvareh in za kakšno posebno mahanje ni nobene potrebe. Ko se je El Comandante v odprtem avtomobilu vozil po avtocesti, kjer se je ustavil na bivši cestninski postaji in ponosno povedal, da je prepovedal pobiranje cestnine, pa smo samo otožno pomislili na naše letne vinjete.
Zanimivo, še v nedeljo si nismo mislili, da bo znal kdo na nacionalki popraviti slab okus, ki ga je pustila Možinova hostija.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.