29. 4. 2010 | Mladina 17 | Kultura
Miksanje namesto ambientalnosti
Ameriški elektronik Lusine v ljubljanskem klubu K4
Lusine se je osredotočal predvsem na ritmične intervence lastne glasbe
© Sunčan Patrick Stone
Ljubljanski klub K4 se je v preteklih dvajsetih letih izkazal kot trdnjava najrazličnejših glasbenih praks, ki so uspešno zaobjemale glasbene okuse različnih generacij. S pojavom in uveljavitvijo metelkovskih klubov, in še zlasti z lanskim odprtjem Kina Šiška, pa je dobil močno konkurenco.
Programska politika kluba se je že pred leti usmerila v predstavljanje raznovrstnih plesnih elektronskih žanrov, s čimer je zagotovo izgubil zajeten delež nekdanjih obiskovalcev. Vodstvo K4 kljub temu vztraja pri programski shemi, ki večinoma mlajše obiskovalce odprto vabi na svoja plesišča in ohranja kontinuiteto kakovostnih, a občasno tudi manj kakovostnih DJ-evskih dogodkov. S tem pogosto zanemarjajo druge oblike sodobne elektronske glasbe, ki niso ustvarjene zgolj za neobremenjeno, hedonistično pozibavanje na plesiščih.
Gostovanje ameriškega elektronika Jeffa McIlvaina, bolj znanega pod psevdonimom Lusine, naj bi obljubljalo takšen, nekoliko drugačen glasbeni dogodek, a ta se je očitno podredil tako prevladujoči politiki kluba kot tudi žanrom, ki so jih v istem večeru izvajali člani domačega kolektiva Synaptic.
Jeff McIlvain je na glasbeni sceni navzoč že leta. Iz rojstnega Teksasa, kjer je študiral sodobno elektronsko glasbo dvajsetega stoletja, se je preselil v Seattle in postal varovanec založbe Ghostly International iz Miamija. V njegovi glasbi so opazni različni vplivi, od minimalističnega techna do IDM-a, zadnje čase pa se najbolj posveča raziskovanju glasbenih tekstur. Tovrstno glasbeno eksperimentiranje, odkrivanje in umeščanje različnega nabora zvokov v zaokroženo celoto je bilo doslej še najbolj očitno na njegovi odlični stvaritvi Language Barrier (2007), ki ji je sledila nekoliko drugačna, a še zmeraj izrazito ambientalno zastavljena plošča A Certain Distance (2009).
Lusinovo poigravanje z različnimi elektronskimi žanri je bilo še posebej razvidno med njegovim nastopom v K4, kjer se je osredotočal predvsem na ritmične intervence lastne glasbe. Pričakovani eksperimentalno-ambientalni dogodek, ki ga poznamo z zadnjih dveh albumov, se je tako prelevil v miksanje njegovih raznovrstnih materialov, v enolično ritmično mešanico z redkimi ambientalnimi vložki. Poleg tega je bil njegov nastop, ki se je začel precej pozno, razmeroma kratek.
Upajmo, da bomo imeli kdaj priložnost doživeti tudi Lusinovo drugo plat, saj je ta veliko zanimivejša od precej povprečnega plesnega dogodka, ki ga je tokrat pripravil v nekoliko najstniškem ambientu najstarejšega slovenskega kluba.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.