Veljko Njegovan

11. 11. 2010  |  Mladina 45  |  Kultura

Hipnotična mešanica organskih in elektronskih zvokov

Caribou v Kinu Šiška

Caribou: eden boljših klubskih koncertov letošnje jeseni.

Caribou: eden boljših klubskih koncertov letošnje jeseni.
© Miha Fras

Slovensko občinstvo je že imelo priložnost doživeti žive nastope kanadskega glasbenika in producenta Dana Snaitha, ki je nekoč ustvarjal pod imenom Manitoba, a ga je bil pozneje zaradi tožbe kanadskega glasbenika Richarda Handsome “Dick” Manitobe prisiljen spremeniti, zdaj pa ga bolj poznamo kot Caribouja. Tokrat se je Snaith ustavil v Ljubljani zaradi promocije svojega recentnega studijskega ploščka Swim, s katerim se suvereno vrača h koreninam plesne elektronske glasbe. Koncertna zasedba njegove skupine na tokratni turneji je sestavljena iz štirih članov, ki navidezne sintetične zvoke z zadnje plošče izvaja v živo, s čimer ustvarja hipnotično mešanico organskih in elektronskih zvokov, pospremljenih z neverjetno natančnimi, v živo izvedenimi ritmi. In kot je pokazal njihov nastop v modernem okolju ljubljanskega Kina Šiška, so izvrstno koncertno uigrani.
Kljub nedeljskemu večeru se je v dvorani Katedrala Kina Šiška zbrala precejšnja množica oboževalcev Snaithove glasbe. Po kratkem nastopu predskupine Lo-hi-fi so ob napovedani uri na oder stopili člani njegove zasedbe, ki so se večinoma osredotočili na izvajanje gradiva z novega ploščka. Že po uvodnih ritmih je bilo jasno, da se bo mrzli, deževni jesenski večer spremenil v toplo, z izrazitimi ritmi in sončnimi zvoki obarvano koncertno izkušnjo. Mešanica različnih ritmov se je prijetno ujemala s psihedeličnim soničnim ozadjem in Snaithovimi eteričnimi vokali, kar je pripomoglo k izrazitemu stopnjevanju vzdušja v dvorani.
Štiričlanska Snaithova zasedba je zagotovo mogočen glasbeni stroj, ki se pogosto utaplja v značilnih krautrock vodah in retro psihedeličnih zvočnih izkušnjah na sledeh legendarnih Beach Boys, kar jo močno približa glasbenemu izrazu prvakov brooklynske indie scene, kot so Grizzly Bear ali Animal Collective. Snaith se na odru uspešno sprehaja med vokalom, sintetizatorjem in bobni, suvereno igranje preostalih članov zasedbe pa stopnjuje že tako ali tako odličen nastop. Treba je še pripomniti, da se koncertni aranžmaji nekoliko razlikujejo od studijskih, kar zagotovo prispeva k nepredvidljivosti izrazito uigranega nastopa. Poleg tega ne smemo pozabiti tudi na psihedelične video projekcije, ki se izrazito ujemajo z zvočno sliko in ustvarjajo enkratno vizualno izkušnjo.
Dan Snaith je znova dokazal, da sodi v sam vrh sodobne neodvisne produkcije, ljubljanska publika pa je lahko uživala v enem izmed boljših klubskih koncertov letošnje jesenske ponudbe.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.