22. 12. 2010 | Mladina 51 | Kultura
“Kje so roke”
Množično rajanje z Davidom Guetto
Guetta se je odločil za ziheraški pristop. Pač ve, kako navdušiti rekreativno glasbeno publiko.
© Miha Rekar
Gostovanje francoskega zvezdnika Davida Guette je ponudilo priložnost za refleksijo sodobnega koncepta množične koncertne plesne elektronske glasbe, ne nazadnje ta čas ustvarja le peščica didžejev, ki so kljub visoki ceni vstopnic sposobni napolniti Areno v Stožicah.
Fenomen “stadionskih” didžejev v tujini sicer že nekaj let ni več novost, v majhnem slovenskem prostoru pa so bili taki dogodki praviloma rezervirani za mnogo manjša prizorišča. Umestitev plesne glasbe v kontekst več kot desettisočglave množice je hvalevredna ideja, saj je razpoloženje, ki raste eksponentno z razsežnostjo, ena ključnih privlačnosti plesnih masovk. Tu je treba pripomniti, da so koncerti konvencionalnih pop zvezdnikov nekaj povsem drugega kot koncerti didžejev, ki so svoje primarno okolje vendarle našli v klubih. Tudi Guetta je svojo kariero pred četrt stoletja začel v čislanem pariškem klubskem miljeju, širše občinstvo pa je dosegel v začetku novega milenija in od takrat je njegova priljubljenost ves čas v vzponu. V letu 2009 so ga bralci britanskega mesečnika DJ Magazine postavili celo na tretje mesto najbolj priljubljenih didžejev, razprodane Stožice pa so potrdile, da je njegova popularnost dosegla tudi slovensko občinstvo.
Ob pogledu na polno veliko dvorano se je porodilo vprašanje, zakaj to neskladje med obiskanostjo klubskih in množičnih didžejevskih dogodkov. Odgovor nanj so na dlani ponudile že uvodne minute Guettovega seta. V navijaško formo postavljena glasba ni ponujala nobenih referenc o svojem izvoru, edini smisel pa je našla le v vsebinsko praznem animiranju množice, za nameček pospremljenem s pozivi “kje so roke”, “bolj na glas”, “Slovenia rocks” in podobnimi puhlicami. V dobrih treh urah je zvezdnik serviral le za vzorec izročil plesnih muzik, s tem pa monotono, neangažirano izkušnjo, motečo predvsem zavoljo njegovega statusa, saj bi si mirno lahko privoščil tehtnejši in zanimivejši prikaz plesnega potenciala elektronske glasbe. Toda odločil se je za bolj ziheraški pristop in tu mu je treba priznati, da vsekakor ve, kako navdušiti rekreativno glasbeno publiko. Ta se je s huronskim navijanjem in prepevanjem odzvala na vsako njegovo reakcijo in ustvarila fantastično, naelektreno atmosfero - če odmislimo glasbo - z vsemi atributi plesnih elektronskih masovk.
K uspešnosti dogodka je pomembno prispevala izjemna dvorana, ki ponuja idealen prostor tovrstnim dejavnostim, zato (morda malce naivno) upamo, da bodo koncerti v Stožicah postali stalnica. Že spomladi bo tamkajšnjo Areno obiskal zabavljač Fatboy Slim, lepo pa bi bilo, če bi širša publika našla posluh tudi za tiste manj razvpite kreativce, ki skozi prizmo glasbe ponujajo mnogo več užitkov. Čakamo le še na pogum koncertnih promotorjev ...
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.