Jure Aleksič

23. 12. 2010  |  Mladina 51  |  Politika

Dvig školjke

Facebook ima pol milijarde uporabnikov

Če bi Ivan Cankar živel danes, bi najbrž pisal o duševnih brazgotinah dvanajstletnice, ki živi na gorski kmetiji in zato nima stalnega dostopa do Facebooka.
V gostilniških debatah se devet od desetih udeležencev ponavadi sicer strinja, da gre čisto samo za seks. Da si tam gor, kot se je ondan izrazil mlajši estradnik, vsi samo bolj ali manj prikrito kažejo spolovila. Ker so eksplicitna fuk-korita tipa urgenca.com za shizofreno osebnostno strukturo modernega posameznika vseeno nekoliko preveč resnicoljubna, lahko toliko višje dividende vknjiži neprimerno bolj respektabilna maškerada, ki jo vsak dan prireja Mark Zuckerberg. »Če me dozdaj slučajno še nisi prevaral,« je rekla žena mojemu dobremu znancu, ko si je odprl F-bookovski account, »potem me zdaj sigurno boš.«
A vsak zares predan uporabnik Facebooka ve, da je ta redukcija na eno samo dimenzijo vseeno malo krivična. Ker poleg neutrudnih fehtarjev in sramežljivo mežikajočih lovač v bikiniju tam gori vseeno najdemo še par drugih zelo močnih demografskih skupin. Recimo:
* predpubertetne šolarje,
* na veliko potujoče važiče,
* mlade mamice, ki vejo, da je vsak nov rigljaj njihove male genetske skulpture galaktični presežek, vreden ovekovečenja v marmorju,
* neutrudne zgodbarje, ki čutijo obsesivno nujo s svojimi legijami prijateljev deliti dejstvo, da so danes zjutraj posesali celo hišo.
Ampak petsto milijonov je petsto milijonov, in na račun Facebooka je spisek svetovnih čudes vsekakor treba razširiti za še eno. Implikacij je nebroj: na nedavni mednarodni konferenci epidemiologov so se udeleženci recimo strinjali, da imajo v tem omrežju velikega novega zaveznika pri krotitvi širjenja novih pandemij. Moj najljubši urednik je celo razvil teorijo, da je drastični upad števila samomorov v Sloveniji po 2004 direktna posledica komunikacijske revolucije s Facebookom na čelu.
Mark Zuckerberg je bil v filmu upodobljen kot hladen preračunljiv übergeek, ki je globalno komunikacijsko revolucijo zaštartal zato, ker ga je pustila baba. Sam tako karakterizacijo sicer zanika, in človek mu mora kar verjeti, saj je resničnost še veliko hujša. V resničnosti daje genialno omledne, nikogar odtujujoče intervjuje, nakar se gre pred kamerami veselo bondat z Georgeem Bushem, ki ima, mimogrede, na Facebooku preko 600.000 prijateljev.
Ogromno je bilo napisanega o tem, da je Zuckerberg po diktatu urednikov titulo Timove osebe leta ukradel Julianu Assangeu - a to je v resnici bistveno manjša zgodba, kot se zdi. To v resnici samo pomeni, da pač nima nobenega smisla brati revije Time. Podobno veliko tinte je bilo prelite na temo, kako se F-bookov privacy disclaimer iz meseca v mesec debeli, medtem ko sama stopnja zasebnosti enako pridno kopni. Ampak tisti, ki konec 2010 tam gori posta karkoli zaupnega ali kompromitirajočega, si zasluži, da se mu zgodi čisto vse, kar se mu lahko. Enako najbrž velja za vse tiste, ki še vedno mislijo, da so Facebookovi uporabniki, ne njegovi skrbno in drago trženi produkti. Zanimivo, kako težko je človeku svoje pretekle družabne vragolije odstraniti s spleta. Zuckerberg je po zakonu lastnik čisto vsega, kar tam gori objavimo - in tudi če človek ''deaktivira'' svoj račun, bo čez leto dni še vedno vse na voljo: ime, geslo in čisto vse sramežljivo mežikajoče fotografije v bikiniju.
Nekdo je zelo pronicljivo rekel, da je Facebook čudo zato, ker mu je v par letih uspelo prijateljstvo iz odnosa spremeniti v občutek. A povedano po pravici: ko se človek spravi pisati tovrstni letni pregled o dvigu tega omrežja, se znajde v določeni zagati. Pod spletnimi članki na portalih uveljavljenih svetovnih časopisov so fenomenološki članki o Facebooku pogosto pospremljeni z najbolj srditimi in žaljivimi komentarji uporabnikov. Zakaj? Ker se je od prve črke naprej jasno videlo, da je novinar vlekel iz petnih žil, saj ni imel zares nič za povedat. In spet: zakaj? Ker je sam Facebook v resnici ena najbolj banalnih stvari, kar jih sploh lahko je. To je nekako tako, kot če bi se človek svojčas lotil fenomenološkega popisa dviga straniščne školjke: lani jo je imelo 300 milijonov ljudi, letos jo ima 500 milijonov, naslednje leto mogoče pade milijarda, zadeva dejansko ima potencial, v glavnem gre za procesiranje govna in ... Ee, to je nekako to.

 

Celoten članek je na voljo le naročnikom. .

Zakup člankov

Celotna številka Mladine je vaša za 3,7 evra. Za nakup tedenskega dostopa do vsebine pošljite SMS z vsebino MLADINA2 na številko 7890. Kodo, prejeto na telefon, prepišite v spodnje okence in takoj boste boste lahko dostopali do vsebin.

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €
  • Polletni zakup ogleda člankov
    75 €
  • Letni zakup ogleda člankov
    149 €
  • Mladina digital - mesečna naročnina na spletne vsebine, prekini kadarkoli
    14 €

Če želite zakupiti članke za daljše obdobje, se morate .
Z dolgoročno NAROČNINO prihranite tudi do 25 %!

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.