Jure Trampuš

23. 12. 2010  |  Mladina 51  |  Politika

Smrt 124. člena ustave

Konec ustavno zapovedane mirovne politike ter kulture miru in nenasilja

Ministrica za obrambo Ljubica Jelušič

Ministrica za obrambo Ljubica Jelušič
© Borut Krajnc

Pred leti se je Ljubica Jelušič, takrat je bila še profesorica na fakulteti, v anale politične demagogije zapisala z izjavo, da bo, če bomo šli v Nato, na ljubljanski tržnici solata cenejša. Kasneje je trdila, da je bila ta izjava vzeta iz konteksta in da ni mislila tako, kot je izzvenelo v javnosti.
Morda ministrica res tako misli, vendar politične poteze in izjave, ki jih daje danes ministrica za obrambo, ne kažejo, da smo jo razumeli narobe. Ljubica Jelušič je pač najprej ministrica za vojno in šele potem ministrica, ki na obrambnem resorju vodi politiko. Ljubica Jelušič ni posrednica med generalštabom in politiko, med vojaki, državo in javnostjo, pač pa zagovarja interes vojakov. S čimer vojski dela veliko škodo.
Kaj to pravzaprav pomeni? Mladina je letos pripravila peticijo Ukinimo vojsko, ki jo je podpisalo skoraj 9000 ljudi. Ideja peticije je bila preprosta. Mladina je predlagala radikalno spremembo slovenskih oboroženih sil, njihovo zmanjšanje, presežek denarja pa naj bi se namenil za izvrševanje socialnih politik. Peticijo je podpisalo veliko vplivnih Slovencev in podporo ji je izrekel celo nekdanji vrhovni poveljnik slovenske vojske Milan Kučan. In Jelušičeva? Zanjo je bila peticija usmerjena proti ustavi, ker v njej med drugim piše, da za obrambo države skrbijo obrambne sile. A v ustavi je prav tako zapisano, da država vodi mirovno politiko, ki je z ekspedicijsko vojsko pač ne moremo. Ta člen ustave je ministrica spregledala.
Vendar ne gre le za spor med Mladino in ministrico. Problem njenega delovanja je globlji. Jelušičeva se je skupaj s premierom vlade Borutom Pahorjem odločila, da letos jeseni slovenski vojaki v Afganistanu prevzamejo svoj OMLT. Da prevzamejo poveljevanje nad enim bataljonom afganistanske vojske in ga nadzirajo med spopadi na terenu. Praktično to pomeni, da se bodo lahko slovenski vojaki neposredno vmešali v vojaške spopade. Ne le kot napadeni, pač pa kot tudi napadalci. Ko so nekateri vladni poslanci začeli dvomiti o smiselnosti te odločitve in predlagali, da naj bi se v prihodnje podobne odločitve sprejemale na ravni državnega zbora in ne samo na ravni vlade, je Jelušičeva dejala, da je to nekaj nesprejemljivega. »To je veliko ponižanje za vlado, še prav posebej, če to ponižanje pride iz koalicijskih vrst,« je izjavila na odboru. Za ministrico sporno in ponižujočo zakonsko novelo je sicer podprl tudi Danilo Türk.
Zelo bi poenostavljali, če bi trdili, da je za militaristično vlogo ministrice za obrambo kriva vojska. Ne, vojska poskuša uveljaviti svoje interese in tudi ti med seboj niso vedno komplementarni. A vojska je v demokratičnih državah vedno v rokah politike. Ta jo nadzira in ta ji poveljuje. Tako je v Sloveniji in tudi v Bruslju. V Natu so odločitve sprejete v političnih krogih, vojska politikom daje informacije in sugestije, politika pa odloči, kako dolgo bo trajala kakšna mednarodna misija. Odloči lahko, koliko vojakov bo v njej sodelovalo, posredno tudi to, kolikšna naj bi bila intenzivnost spopadov. Zato ni temeljni problem Jelušičeve vojska, ampak to, da posluša predvsem njene argumente. Ne posluša niti koalicijskih poslancev, ki ji pravijo, da je lahko nepremišljena pot v Afganistan nevarna, ne posluša niti civilne družbe, ki ji predlaga drugačen razvoj slovenske vojske. Zanjo je resnica doma v vojaški uniformi. Mimogrede, večina poslancev opozicije ji tiho prikimava.
Kljub temu pa je Ljubica Jelušič pri meritvah javnega mnenja praviloma visoko uvrščena. Na njenem ministrstvu ni večjih pretresov in javnost ji ni zamerila nedoslednosti pri vprašanju patrij. Na začetku svojega mandata je obljubila celoten pregled posla, po dveh letih in pravnomočnih obtožilnih predlogih pa si država kljub protikorupcijskim klav-zulam ne upa prekiniti pogodbe s finskim podjetjem. Takšne politike ne tolerira samo javnost, pač pa tudi predsednik vlade Borut Pahor. Ta je še na začetku leta govoril, da lahko samo s telefonskim klicem odpokliče slovenske vojake iz Afganistana. In kaj se je zgodilo? Tako Pahor kot ministrica sta podprla večjo vpletenost slovenske vojske v izgubljeni vojni.
Letna avantura slovenske vojske v Afganistanu stane 4 milijone evrov. Pogodba o patrijah je vredna 278 milijonov evrov. Če ne bi šli v Afganistan, novih oklepnikov sploh ne bi potrebovali.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.