Goran Kompoš

20. 1. 2011  |  Mladina 3  |  Kultura

Parada domače elektronike

Promocija sedmega Chilli Spacea v klubu K4

Priložnost za sproščeno potapljanje v atmosferične, opojne globine zvoka in ritma

Priložnost za sproščeno potapljanje v atmosferične, opojne globine zvoka in ritma
© Miha Fras

Minulo sredo se je v Štirki zgodila že tradicionalna, tokrat sedma ponovitev predstavitvenega dogodka ob izidu ploščka Chilli Space 7, ki vsako leto ponudi svojevrsten vpogled v del domače klubske elektronske produkcije. Če radi jamramo, da elektronska scena danes postaja vse preveč (pod)žanrsko razcepljena, Chilli Space z naborom raznolikih vsebin vsakič znova potrjuje nesmiselnost tovrstnih delitev. Kljub temu da se na novem ploščku pojavi trinajst pretežno raznorodnih avtorjev, zbirka ponuja koherentno celostno podobo, resda deloma pogojeno s prvotno zasnovo Chilli Spaceovih dogodkov. Kot razkriva že ime, gre za druženja z glasbo, ki je bolj kot lovljenju plesnih korakov namenjena sproščenemu potapljanju v atmosferične, opojne globine zvoka in ritma. Stalnica na sedmih doslej objavljenih kompilacijah so pobudniki znamke Chilli Space, Dojaja, Octex in Electrosaurus, ob njih se izmenično pojavljajo še nekateri drugi prepoznavni producenti, mlajšim, še neuveljavljenim avtorjem pa je priložnost ponujena z vsakoletnim razpisom.
Trojec Dojaja, Octex in Electrosaurus se je v osrednji vlogi sredinega večera tokrat znašel pod imenom Ago Tela. Jedro te vse zanimivejše zasedbe se je izoblikovalo v skupinskih improvizacijah različno profiliranih glasbenikov, temu izhodišču pa trojec sledi še danes. Glasba nastaja hipno, brez vnaprej pripravljenih sekvenc, kar je v kontekstu klubske elektronske glasbe pojav, ki vse večjo popularnost beleži šele v zadnjih letih. Elektronski producenti so pač že po definiciji izraziti individualisti, to pa pomeni, da večino dela opravijo zaprti v svojih studiih. Posledično je seveda prikrajšana publika, ki specifičen, topel zvok analognih sintetizatorjev in ritem mašin v najboljšem primeru običajno podoživlja ob poslušanju vinilnih plošč. Eden od presežkov zasedbe Ago Tela, ki svoj analogni studio tako rekoč postavi na plesišče, pa se zato skriva že v samem karakterju zvoka, osnovnem gradniku dubovskega tehna. Sprotno ukrivljanje zvoka in ritma je trojec, ki sta se mu tokrat pridružila še klaviaturist Peter Mihelič in električni basist Luka Ovsec, spretno izkoristil za dinamično narekovanje nekakšnega polplesnega, pogosto v dubovski odmev ujetega gruva. Spontano se je sprehajal od ideje do ideje, se pri tistih s potencialom zadrževal dlje, tiste manj uspešne preprosto odvrgel. Prav ta odzivnost v povezavi z izvrstnim pregledom nad številnimi elektronskimi muzikami pa je še eden od ključnih atributov zasedbe.
Prijeten, glasbeno zanimiv in presenetljivo razgiban večer so z DJ-seti zaokrožili še nekateri drugi avtorji s ploščka Chilli Space 7, ki so ušesa polnili z ambientalnimi tehno hibridi, intenzivnimi dubstepovskimi odvodi, sodobnim dubovskim tehnom, pa tudi s tistimi manj oprijemljivimi, a vselej atmosferičnimi izpeljankami.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.