Mubarak, Prešeren, Mubarak
Kako smo si zaradi kulturnega praznika oddahnili med egiptovsko krizo
Utrinek s podelitve nagrad
© Borut Krajnc
Razmere v Egiptu so nas vsaj za teden ali dva prisilile, da smo se odlepili od neštetih glasbenih oddaj, ki jih trenutno v omrežje izstreljuje nacionalka, in prisluhnili, kaj nam ima povedati o protestih v priljubljeni turistični destinaciji, kamor so slovenske agencije mirno pošiljale turiste tudi v času, ko so se na ulicah Kaira gnetle že kar precejšnje množice protestnikov.
Da razmere v Kairu niso šala, smo ugotovili, ko nas je dosegla vest, da so pretepli CNN-ovega novinarja Andersona Cooperja, čigar turkizne oči imajo v ZDA že takšen sloves, da jim mnogi rečejo kar nacionalno bogastvo. Posnetke prerivanja smo sicer gledali na spletu, a ko smo pozneje na CNN-u videli, da je Cooperjev pogled neokrnjen, smo se začeli spraševati, kaj se tam godi našim novinarjem. Popova ekipa se je domov vrnila konec tedna, nacionalkina dopisnica Karmen W. Švegl pa se še vedno oglaša iz Egipta in pri tem očitno neizmerno uživa.
Navajeni smo že, da se nam z Bližnjega vzhoda redno javlja Šveglova, čeprav ni nujno, da zmeraj vemo, o čem govori v svojih javljanjih. Vedno je skrajno vzhičena, da je lahko na območju, ki je po možnosti vojno, zato kot za stavo strelja vtise z ulic, a zgodi se, da nam nazadnje pozabi razložiti, kaj se dogaja v ozadju. Vemo, da ona ve, vendar se tudi tokrat nismo mogli znebiti vtisa, da bolj kot analitično spremljanje dogajanja gledamo potopisno oddajo, kjer se je nekaj hudo zalomilo pri načrtovanju destinacij. Šveglova je razlagala, da sta ponoči z možem, snemalcem Gunnarjem, snemala roparje in da je videla, kako je vojak objel otroka, pri tem pa pozabila omeniti, kaj je medtem počel egiptovski predsednik Mubarak.
Resno so se Egiptu posvetili tudi v ponedeljkovem Globusu, ki je bil na sporedu po kulturno obarvanem večeru s prenosom podelitve Prešernovih nagrad, a do takrat smo bili že tako kulturno navdahnjeni, da nismo zmogli več. Letos smo bili sicer izjemno zadovoljni z nekaterimi prejemniki nagrad, še posebej z Lilo Prap in Janjo Majzelj, a so nam med samo prireditvijo kar pošteno težili s komornimi gledališkimi vložki, med katerimi se že skoraj po pravilu kdo na oder spusti s stropa.
Še najbolj smo se zabavali pri prenosu pogostitve, ki je sledila podelitvi in med katero smo v ozadju z zanimanjem opazovali, kako Tomaž Domicelj vztrajno nadleguje predsednika države Danila Türka in kako drugi kulturniki malicajo ponujeno hrano. Meta Česnik in Saša Šavel Burkart sta medtem pridno intervjuvali prisotne in vse skupaj je bilo več kot prijetno. Bojimo se le, da večina “afterja” zaradi nerazburljive podelitve niti ni dočakala. Prav zaradi tega bi bilo lepo, če včasih ne bi vnaprej poznali imen vseh prejemnikov nagrad.
Že tradicionalno kritične govore na podelitvi sta v Odmevih isti večer zaokrožila Janja Vidmar in Vlado Žabot, ki sta tarnala o s. p.-jih in vedno bolj populističnih nagradah. A glede na to, da se je na predvečer kulturnega praznika Žabot v studiu spomnil zgolj verza “Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele ...”, njegovega tarnanja ne bomo jemali preveč resno.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.