10. 3. 2011 | Mladina 10 | Kultura
Ko zvok postane slika
Alva Noto in Ryoji Ikeda v Kinu Šiška
Ikeda in Noto: med sodobno elektronsko glasbo in sound artom
© Miha Fras
Nemški avdio-vizualni umetnik Alva Noto (s pravim imenom Carsten Nicolai) očitno vse bolj postaja ljubljenec ljubljanskega občinstva, kar je razvidno predvsem iz njegovih vse pogostejših nastopov v prestolnici. Tukaj smo ga imeli nazadnje priložnost poslušati lani, ko sta v duetu s prvakom berlinske alternativne scene Blixom Bargeldom v Kinu Šiška predstavila skupen projekt Ret Manut Handshake.
Notovo eksperimentiranje z zvoki ne pozna meja, saj se že vrsto let giblje v območju med umetnostjo in znanostjo, pri čemer se še najbolj osredotoča na povezave med zvokom in sliko, ki jih s pomočjo sodobne informacijske tehnologije poskuša medsebojno približati in poslušalstvu/gledalstvu prikazati njuno virtualno sobivanje. Tako v ciklu projektov pod imenom Xerrox že posnete, vsakdanje zvoke iz naše okolice procesira do neprepoznavnosti, pri čemer dobi kopijo kopije oziroma popolnoma nov nabor zvokov. Njegovo raziskovanje zvoka ga je doslej pripeljalo do izredno zanimivih sodelovanj z drugimi sodobnimi glasbeniki in zvočnimi umetniki; dovolj je, če omenimo, da je izdal že dva nosilca zvoka z znanim japonskim skladateljem Ryuichijem Sakamotom.
A po uspešnem sodelovanju z Blixom Bargeldom se Alva Noto zdaj vrača k projektu Cyclo., ki ga je skupaj z japonskim elektronskim skladateljem Ryojijem Ikedom prvič predstavil javnosti pred več kot desetimi leti. Projekt Cyclo. Id, kot se imenuje njun pravkar izdani nosilec zvoka, je logično nadaljevanje takratnega projekta, ki sta ga tokrat v živo predstavila radovednim obiskovalcem Kina Šiška. Gre za transdisciplinarni projekt, na katerem se avtorja osredotočata na že prej omenjene povezave med zvokom in sliko, pri čemer med živim nastopom “prevajata” zvok v sliko na velikem odrskem zaslonu.
Noto in Ikeda sta občinstvu nanizala svoje videnje zvokov, ki sta jih že vnaprej ustvarila, da bi sprožila posebne vizualne učinke. Tako je najrazličnejši korpus eksperimentalnih elektronskih zvokov, pospremljenih z mogočnimi in nekoliko preglasnimi industrijskimi ritmi - ki bi jih lahko umestili v mejno območje med sodobno elektronsko glasbo in tako imenovanim sound artom -, masiral slušne kanale obiskovalcev, hkrati pa jim je predstavil nenavadno in predvsem učinkovito vizualno doživetje. Zanimiv nastop vidnejših akterjev eksperimentalne elektronske glasbe.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.