17. 3. 2011 | Mladina 11 | Kultura
Etiopsko glasbeno užitkarjenje
Oče ethio jazza Mulatu Astatke na Drugi godbi
MULATU Astatke še zdaleč ne počiva le na lovorikah iz preteklosti.
© Miha Fras
Že tretje leto zapored smo v okviru festivala Druga godba dobili priložnost za spoznavanje etiopske glasbe, ki v zadnjih letih doživlja renesanso. Potem ko je v letu 2009 na letnem vrtu Gala hale z nizozemskimi glasbenimi avanturisti The Ex nastopil Getatchew Mekuria in lani v Križankah še Mahmoud Ahmed, smo letos v Kinu Šiška občudovali Mulatuja Astatkeja, skladatelja, multiinštrumentalista in aranžerja, ki je pred slabega pol stoletja postavil temelje popularni etiopski glasbi. Tri sorodne, toda obenem raznolike izjemne glasbene izkušnje so potrdile, da največjo priljubljenost beleži slednji, kar bržkone lahko pripišemo Jimu Jarmuschu, ki je Astatkejevo očarljivo glasbo izvrstno vpel v film Strti cvetovi (Broken Flowers). Temu hvaležno pritrjuje tudi Astatke sam, ki je bolj kot lastnega uspeha vesel priložnosti, da svetovna javnost Etiopijo naposled spoznava tudi skozi tamkajšnje pestro glasbeno dogajanje in ne le skozi revščino ter druge humanitarne tegobe, ki običajno odmevajo v svetovnih medijih.
Da si Etiopijci ne bi mogli želeti boljšega ambasadorja svoje kulture, se je potrdilo tudi na Astatkejevem petkovem koncertu v napolnjenem Kinu Šiška. Če smo na novo odkritih glasbenih velikanov iz polpretekle zgodovine vse prevečkrat vajeni predvsem v ekshibicijskem kontekstu, je koncert Astatkeja z ekipo še sedmih glasbenikov v mnogočem presegel celo nastope njegovih mnogo mlajših in dokazovanja željnih kolegov. Sicer je res, da je tudi sam v spremljevalno zasedbo povabil mlajše glasbenike, toda koncert je bolj kot na njihovih veščinah slonel na Astatkejevi izvirni, iz latinskih, jazzovskih in etiopskih izročil sklenjeni glasbi, s katero je v zadnjih letih prevetril že nekoliko utrujeno podobo svetovnih muzik. V repertoarju so prostor našle njegove priljubljene starejše skladbe pa tudi glasba, ki jo je napisal po uspešnem sodelovanju z Jarmuschem. Koncertno prikrojene skladbe so na eni strani navdušile s prepoznavnimi, nostalgičnimi (tezeta) motivi, na drugi pa tudi z razširjeno, bolj odprto formo, v kateri so glasbeniki nevsiljivo raziskovali potencial svojih inštrumentov. V kombinaciji različnih, kohezivno sklenjenih glasbenih pristopov smo apetite zato lahko potešili tako koncertno bolj utrjeni sladokusci kot tudi jazzovskih pustolovščin nevajeni poslušalci. To je ne nazadnje potrdil navdušen odziv generacijsko in skozi prizmo glasbenih preferenc raznolike publike, ki je Astatkeju in njegovim kolegom potrdil, da se niso ušteli, ko so med prizorišča aktualne turneje dodali tudi razmeroma eksotično Ljubljano.
Če smo na koncert prišli predvsem iz spoštovanja do legendarnega glasbenika, smo z njega odšli bogatejši za ugotovitev, da Astatke še zdaleč ne počiva le na lovorikah iz preteklosti. Je lahko sploh še kaj lepšega kot koncert, na katerem uživajo tako glasbeniki kot poslušalci?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.