Stanka Prodnik

 |  Mladina 23  |  Kultura

Poreferendumska matematika

Ali je pet referendumov enako državnozborskim volitvam?

Premier Pahor po razglasitvi referendumskih rezultatov

Premier Pahor po razglasitvi referendumskih rezultatov
© Borut Krajnc

Nacionalkin nedeljski večer s Slavkom Bobovnikom je bil dokaj klavrn. Prav nič nas niso radostili ne preveč razburljivi gostje, predvsem pa ne klavrn razplet superreferendumske nedelje, kjer smo morali po zaslugi sindikatov in opozicije ponovno opravljati delo, za katero nismo plačani, verjetno pa tudi poklicani ne.
Kot se za vodjo saboterjev spodobi, se je za izjavo po referendumih prvi odločil Janez Janša, ki nam je postregel s kopico zanimivih matematičnih dognanj. Recimo s tem, da je ta vlada v manj kot enem letu izgubila pet zaporednih referendumov, za povrh pa še lokalne volitve. Seveda je naravnost smešno, da se Janša sklicuje na zadnjih pet referendumov, ki jih je večinoma (so)predlagal sam, pri tem pa pozabi omeniti, da je pred temi referendumi enega, morda najpomembnejšega, o arbitraži, tudi sam izgubil. In če se Janša sprašuje, kje drugje v Evropi je še normalno, da vlada in premier ne odstopijo po petih izgubljenih referendumih, bi se moral prej mogoče vprašati, kjer drugje v Evropi je še normalno, da se v manj kot letu dni zvrsti pet takšnih referendumov, kot smo jim bili priča pri nas.
Morda bi obupani desnici lahko kdo že razložil, da lokalne volitve in pet referendumov še niso enačaj za državnozborske volitve, ampak so samo enačaj za neverjetno zlonamerno opozicijo, ki podpira referendume, ki jih vlada ne more dobiti. Kot sta namreč ugotavljala Tanja Gobec in Aleš Zalar, ne moremo pričakovati, da bodo volivci kar podprli zakon, po katerem ne bodo smeli delati na črno, četudi je to bolj civilizirana opcija in četudi bodo morali zato v pokojninsko blagajno vlagati dlje.
A če smo se ob Janševi matematiki nasmihali, smo se pošteno smejali ob naslednjih govorcih, ki so se javljali v Bobovnikovo oddajo. Od Karla Erjavca, ki je napovedal, da bo njegova stranka premagala Janševo, do prepotenega Radovana Žerjava, ki se je v soju reflektorjev bleščal kot pravi modrec. Morda je prav zato Bobovniku padlo na pamet, da bi ga povprašal, kaj bi si po njegovem o nedeljskih referendumih mislil svet modrecev, ki ga je nedavno predlagal ta svetleči se predsednik ljudske stranke. Seveda se Žerjav ni pustil motiti in mirno je razložil, da bi svet modrecev zagotovo podprl pokojninsko reformo. A še pred Bobovnikovim naslednjim vprašanjem je vendarle dojel, da njegovi odgovori implicirajo, da sveta modrecev potemtakem ne potrebujemo, saj nam zadošča že on sam. Po nekajsekundni tišini je vendarle zaključil, da glede drugih dveh referendumov težko reče, kaj bi o njih porekli ljudje modrejši od njega.
Komentatorji v studiu nas, kot rečeno, niso pretirano vznemirjali, saj so ponujali pretežno predvidljiv set pesimističnih napovedi, kakršno je recimo izrekel Janez Markeš, da se bomo zdaj pač “tenstali v lastnem zosu”. Po vsem tem pesimizmu zdaj le stežka čakamo na začetek novega resničnostnega šova Ljubezen na seniku.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.