17. 3. 2004 | Mladina 11 | Kultura
Alenka Paulin
Tista svetovalka, ki je odstopila, izstopila in prestopila
© Denis Sarkić
Alenko rodijo 11. decembra 1966. Odrašča v Novi Gorici. Ko je stara sedem let, domov prinese prvo mačko, najdenko. To postane njeno veliko veselje, saj ima kmalu pet mačk in psa. Kot gimnazijka si kupi prvi slovar tujk, saj ji ta pomaga pri branju Mladininih kolumnistov Mastnaka, Janše in Omerze. Naroči se tudi na Probleme in Novo revijo, na republiškem tekmovanju za Cankarjevo nagrado iz znanja materinščine pa doseže drugo mesto.V Ljubljano odide na študij mednarodnih odnosov. Ob koncu osemdesetih se začne ukvarjati z novinarstvom. Objavlja v Tribuni in na Radiu Študent, v Mladini pa ob koncu leta 1988 izide njen intervju s Stanetom Staničem, ki pripoveduje, kako ga je oblast razglasila za vohuna in zaprla. Stanič bo kasneje - tako kot tudi Alenka - postal direktor vladnega urada za informiranje. V Mladini objavi intervju z ljubljanskim škofom Stanislavom Leničem. Škof pripoveduje, da je bil leta 1940 postavljen za tajnika škofa Rožmana ter da je bil škof Rožman velik Slovenec. Opisuje, kako je komunistična oblast preganjala duhovnike. Po intervjuju s škofom Leničem Alenka v Mladini objavi serijo pogovorov z duhovniki, ki jih je oblast po letu 1945 obsodila na drakonske kazni: v rubriki Amarcord spregovorijo še pater Janko Koncilja ter duhovnika Stanko Žakelj in Jože Kragelj. Vsi pripovedujejo o povojnem nasilju ljudske oblasti. Na začetku leta 1989 pomaga Francetu Tomšiču, Gorazdu Drevenšku in drugim, ki ustanavljajo socialdemokratsko stranko.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
17. 3. 2004 | Mladina 11 | Kultura
© Denis Sarkić
Alenko rodijo 11. decembra 1966. Odrašča v Novi Gorici. Ko je stara sedem let, domov prinese prvo mačko, najdenko. To postane njeno veliko veselje, saj ima kmalu pet mačk in psa. Kot gimnazijka si kupi prvi slovar tujk, saj ji ta pomaga pri branju Mladininih kolumnistov Mastnaka, Janše in Omerze. Naroči se tudi na Probleme in Novo revijo, na republiškem tekmovanju za Cankarjevo nagrado iz znanja materinščine pa doseže drugo mesto.V Ljubljano odide na študij mednarodnih odnosov. Ob koncu osemdesetih se začne ukvarjati z novinarstvom. Objavlja v Tribuni in na Radiu Študent, v Mladini pa ob koncu leta 1988 izide njen intervju s Stanetom Staničem, ki pripoveduje, kako ga je oblast razglasila za vohuna in zaprla. Stanič bo kasneje - tako kot tudi Alenka - postal direktor vladnega urada za informiranje. V Mladini objavi intervju z ljubljanskim škofom Stanislavom Leničem. Škof pripoveduje, da je bil leta 1940 postavljen za tajnika škofa Rožmana ter da je bil škof Rožman velik Slovenec. Opisuje, kako je komunistična oblast preganjala duhovnike. Po intervjuju s škofom Leničem Alenka v Mladini objavi serijo pogovorov z duhovniki, ki jih je oblast po letu 1945 obsodila na drakonske kazni: v rubriki Amarcord spregovorijo še pater Janko Koncilja ter duhovnika Stanko Žakelj in Jože Kragelj. Vsi pripovedujejo o povojnem nasilju ljudske oblasti. Na začetku leta 1989 pomaga Francetu Tomšiču, Gorazdu Drevenšku in drugim, ki ustanavljajo socialdemokratsko stranko.
Alenka se posveti študiju in leta 1991 diplomira s temo Medetični odnosi v sodobnih družbah. Mentor je dr. Stane Južnič, Alenka pa za diplomo prejme nagrado Prešernovega sklada. Zaposli se v podjetju Pristop in se ukvarja z odnosi z javnostmi. Pomaga krepiti imidž novoustanovljene Demokratske stranke, ki jo vodijo osamosvojitelji Bavčar, Rupel in Kacin. Alenka sodeluje na tiskovnih konferencah, stranka pa na volitvah zbere pičlih pet odstotkov glasov. Alenka v publikaciji SKB banke Bančnik, ki jo pripravlja Pristop, objavlja intervjuje s finančniki. Za krajši čas iz Pristopa prestopi v Studio Marketing: sodeluje pri pripravi kampanje kandidata za ljubljanskega župana dr. Dimitrija Rupla. Kot izvedenka za komuniciranje z javnostmi se loteva vedno bolj zapletenih projektov in študij. V njen opis del in nalog sodi tudi krepitev javne podobe energetskih podjetij, recimo termoelektrarn. Sodeluje v ekipi, ki poslance prepričuje, naj država zagotovi poroštvo za kredite, s katerimi bi termoelektrarna Šoštanj zgradila novo čistilno napravo. Projekt je uspešen, Šoštanj dobi čistilno napravo. Objavi članek Kako vzljubiti jedrsko energijo: nuklearno komuniciranje. Predstavi piarovske prijeme nuklearnih komunikatorjev, izvedencev za stike z javnostjo, ki delajo za jedrske elektrarne. Skeptična je do domislice, ki jo uresničijo v jedrski elektrarni Sellafield, ko na pročelje elektrarne naslikajo fresko z motivom nasmejanega otročička, z ročico segajočega proti soncu. Vendarle pa nuklearnim komunikatorjem priznava, da so izjemno spretni. Ko Pristop zmaga na mednarodnem natečaju makedonske vlade, ki ga financira Svetovna banka, Alenka letno dni potuje med Skopjem in Ljubljano. Svetuje, kako javnost prepričati v nujnost reform, zlasti socialne in davčne. Leta 1996 pod mentorstvom dr. Nade Sfiligoj na FDV magistrira s temo Marketing svetovalskih storitev. Pusti službo v podjetju Pristop. Prestopi med svobodnjake.
Alenka je vsestransko aktivna v nevladnih organizacijah. Sodeluje pri delu SOS telefona, organizacije, ki pomaga trpinčenih ženskam in otrokom. Kot aktivistka dela za Amnesty International, organizacijo, ki se ukvarja s človekovimi pravicami. Organizaciji pomaga pri zbiranju denarja, potrebnega za poslovanje. Leta 1999 obišče Tibet. Tibetanci jo očarajo, hkrati pa je zgrožena zaradi krivic, ki jih povzroča kitajski komunistični režim. Prizadeva si za prepoved lova. Že leta 1992 se včlani v Društvo za zaščito živali in bo članica nadzornega odbora organizacije. Srce se ji trga, ko mora psa pasme haski oddati dobrim ljudem na deželo, saj ima z njim zaradi njegove izrazito volčje narave precej težav. Domov pa pripelje dva zapuščena psa in mačko. Je vegetarijanka.
Alenka se leta 2000 včlani v SDS, hkrati pa se zaposli v parlamentu, kjer dela kot svetovalka poslanske skupine SDS. Ko dr. Andrej Bajuk kandidira za predsednika vlade, se Alenka znajde v žarišču TV kamer, saj sedi eno vrsto za kandidatom ter mu pomaga z nasveti. Še vedno pa je aktivna tudi v nevladnih organizacijah. Ko junija 2000 v Slovenijo pripotuje predsednik kitajskega ljudskega kongresa Li Peng, sicer človek, ki je leta 1989 zadušil gibanje na Trgu nebeškega miru, Alenka stoji med demonstranti, ki se zavzemajo za pravice tibetanskega ljudstva. Je članica Društva za podporo Tibetu. Ker zborovanje ni prijavljeno, policisti legitimirajo udeležence zborovanja, tudi Alenko. Kitajski diplomati poizvedujejo, kako to, da je med demonstranti tudi Alenka, saj je nekaj dni pred tem sedela tik ob dr. Bajuku, na dan obiska že predsedniku vlade.
Julija 2000 je Alenka postavljena za direktorico vladnega urada za informiranje. Sodeluje na sejah vlade in medijem poroča, kaj je sklenila ekipa dr. Bajuka. Prekine pogodbo, ki jo je urad za informiranje sklenil s Centrom za raziskovanje javnega mnenja pri FDV, ki ga vodi dr. Niko Toš, saj vlada ni zadovoljna s storitvami "Toševega" Centra.. Urad za informiranje pogodbo za izvajanje javnomnenjskih raziskav sklene z agencijo Ninamedia. Vendar tudi to sodelovanje ne traja, ker pogodbo prekine Ninamedia. Alenka pa k sodelovanju pritegne Zavod za oživljanje civilne družbe, ki zagotovi, da se bo ukvarjal s problematizacijo javnomnenjskih raziskav. Alenka je prepričana, da Slovenija potrebuje ustanovo, ki bi spremljala raziskave javnega mnenja, saj naj bi onemogočala zlorabe in zagotavljala kredibilnost.
Odloči se, da bo kandidirala na volitvah. V tedniku Demokracija ter na spletni strani www.alenkapaulin.com objavi komentar, v katerem predsedniku republike Kučanu očita, da ta zagovarja stališče o "eni Kitajski", Alenka pa ob tem trdi, da ne obstaja noben uradni dokument zunanjega ministrstva, v katerem bi pisalo, da Slovenija priznava zgolj eno Kitajsko. Urad predsednika republike na Alenkin komentar reagira ostro in ji očita, da grobo potvarja uradno zunanjo politiko. Urad predsednika republike citira opomnik zunanjega ministrstva, v katerem piše, da "Slovenija dosledno spoštuje politiko ene Kitajske in bo tako ravnala tudi v bodoče". Oktobra 2000 na volitvah nastopi v eni od ljubljanskih volilnih okrožij. Ker je njen neposredni tekmec v volilnem okrožju dr. Janez Drnovšek, nima nobenih možnosti, da bi dosegla zmagovit rezultat. Zbere 14.8 odstotkov glasov, s čimer se v svojem volilnem okrožju zavihti na drugo mesto. Sicer pa je njen volilni rezultat za eno odstotno točko slabši od strankinega državnega povprečja, v volilni enoti pa jo med drugimi prehiti kolegica z liste SDS Barbara Brezigar. Alenka za dve odstotni točki prehiti Polonco Dobrajc. Decembra 2000 jo vlada, ki jo vodi njen tekmec iz volilnega okraja dr. Drnovšek, razreši s položaja direktorice urada za informiranje.
Alenka dela kot tiskovna predstavnica SDS. Hkrati vodi Ženski odbor SDS. Leta 2001 na kongresu SDS zbere 175 glasov, s čimer zasede 17. mesto, v izvršni odbor pa je izvoljenih 18 kandidatov. Alenka za stranko opravlja javnomnenjske raziskave. Med članstvom poizveduje, kaj si misli o morebitni spremembi imena. Februarja 2002 ugotovi, da je 43 odstotkov sodelujočih v anketi naklonjenih razpravi o morebitni spremembi imena stranke, 45 odstotkov pa meni, da besede "socialdemokratski" nikakor ne bi smeli izpustiti iz imena stranke. Septembra 2003 bo SDS besedo "socialdemokratska" vendarle odvrgla ter se preimenovala v Slovensko demokratsko stranko. Na kongresu Ženskega odbora SDS Alenka poroča, da analize kažejo na prenizko zastopanost žensk na vseh ravneh političnega odločanja, opozarja pa tudi na dejstvo, da je med brezposelnimi z dokončano fakultetno izobrazbo bistveno več žensk kot moških. Nova predsednica Ženskega odbora SDS se Alenki zahvali za vloženi trud. Alenka se počuti nelagodno, ko mediji objavijo novico, da je poslanec SDS Pukšič na javnem mestu klofnil hči. Ko poslanec Kelemina klofne vratarja na parkirišču, Alenka javno izjavi, da si je poslanec izbral "način, ki ni primeren", povedala pa je tudi, da po njenem mnenju "nekdo, ki kaže nasilniške oblike vedenja, ne more biti primeren za to, da je poslanec".
S tem si nakoplje jezo več poslancev. Alenko pa muči tudi vprašanje, kakšno je mnenje stranke glede pravice do porok istospolno usmerjenih. Sama je namreč prepričana, da bi morali imeti istospolno usmerjeni tudi pravico do posvojitve otrok, zato se ji zdi vladni predlog zakona, ki bi istospolno usmerjenim omogočil zgolj sklenitev zakonske zveze, nezadosten. Tudi strankino stališče glede lova ji je tuje, saj se sama zavzema za prepoved lova. Alenka sporoči, da zapušča položaj tiskovne predstavnice SDS. Iz stranke izstopi.
Tiskarno črnilo, ki je poročalo o Alenkinem izstopu iz SDS, se še ni posušilo, že preseneti z novico, da bo na listi Stranke mladih kot nosilka liste kandidirala za poslanko evropskega parlamenta. SMS tik pred tem objavi tudi novico, da bodo na evropskih volitvah branili barve evropske zelene stranke. Odločitev Alenki po eni strani prinese imenitno publiciteto, po drugi strani pa del vodstva SMS godrnja, češ da je odločitev sforsiral predsednik stranke Dominik S. Černjak. Černjak pa priložnost izkoristi za promocijo novega, zelenega imidža stranke. Ob tem poudarja, da je Alenka, ki je od malega borka za pravice živali, odlična kandidatka za nastop na evropskih volitvah.
Projekcija: po evropski parlamentarni karieri se Alenki odpre pot navzgor. Ko Evropska unija prizna Tibet, Alenko čaka služba na najvišjem položaju. Kot diplomatska predstavnica EU na Tibetu ima pisarno na nadmorski višini 4500 metrov.
© Josip Visarjonovič
© Josip Visarjonovič
© Josip Visarjonovič
© Josip Visarjonovič
© Josip Visarjonovič
© Josip Visarjonovič
© Josip Visarjonovič
© Josip Visarjonovič