Število zaposlenih v Nafti Lendava

Za Radovana Žerjava, vodjo strategije kakovosti in projektive v družbi Nafta Lendava, so stvari popolnoma jasne: "Mi ne moremo delati makaronov, mi moramo ostati v tej branži." Uprava Nafte Lendava in njena lastnika, država in Petrol, sami in s pomočjo uslužnih svetovalnih strokovnih in politični organizacij ter podjetij že nekaj let iščejo rešitve, da bi se ta družba izvlekla iz obupnega položaja, v katerega se je zapletla pred nekaj desetletji.

"Ko enkrat začutiš vonj nafte, si zasvojen, pravijo v teh krajih. To je hujše kot droga," nadaljuje Radovan Žerjav. Pa ne gre le za to. Večina delavcev s širše usmerjenimi poklici, kot so pravniki in ekonomisti, je že zdavnaj izstopila iz naftnega vlaka, drugi, ozko usmerjeni v naftno predelovalno industrijo, si to zelo težko privoščijo. V Nafti Lendava je kar nekaj zaposlenih, ki so se specializirali že v srednji in visoki kemijski šoli v Sisku in Zagrebu. "Starejši delavci, ki imajo več kot 38 let, so sčasoma postali apatični. Delaš in delaš, ves čas ti ponujajo neke nove izhode, zares se pa nič ne premakne že 20 let."

Mladi se v Nafti Lendava tako in tako ne zaposlujejo več. Zaposlenih je v primerjavi z začetkom devetdesetih let pol manj. Četrtega julija so slovesno podeljevali priznanja tistim, ki so v podjetju 20 ali 30 let, delavcev z desetletnim ali krajšim stažem tako ali tako ni.

"Zgodilo se bo, da se bo naenkrat upokojilo sto, dvesto ljudi in znašli se bomo pred dejstvom, da ne bo nobenega, ki bi znal voditi proizvodne procese," menijo v upravi.

WEC-SNK - neprofitna, nevladna, nepolitična in izključno strokovna organizacija je v raziskavi Mesto in vloga rafinerije v slovenskem gospodarstvu (februarja 1998) predlagala takojšnje zaprtje obrata Rafinerija in sanacijo oziroma zagotavljanje dela še potrebnim delavcem. "Bojazen, da bi nastale politične posledice, je odveč. Trdimo celo, da se bo razpoloženje v regiji popravilo, ker bodo prizadeti vsaj zanesljivo vedeli, kaj jih čaka," menijo sestavljavci tega pisanja.

Težko jim verjamemo, da bi Lendavi in okolici, kjer je brezposelnost 21-odstotna, torej daleč nad slovenskim povprečjem, zaprtje družbe, kjer ta hip dela 616 ljudi, prineslo olajšanje in da bi po deželi zavel zdrav optimističen veter. V Pomurju je danes 10.000 brezposelnih.

"Če hočeš razumeti, kaj se dogaja na tem degradiranem območju Slovenije, se ob petih zjutraj zapelji po Pomurju," mi je svetoval mariborski prijatelj. "Na avtobusnih postajah boš videla samo ženske, ki čakajo na avtobus, da se odpeljejo na delo. Potem se vrni ob enajstih in se ozri na hiše ob cestah. Na balkonih boš videla samo moške, ki zalivajo rože."

"Delovna mesta so zelo bistvena," je prepričan predsednik uprave Cveto Žalik. "Infrastrukturo in specifično znanje, ki sta zgoščena na tem območju, je treba izkoristiti. Na drugih območjih Slovenije tega znanja nimate. Pri nas ima 15 odstotkov zaposlenih višješolsko ali visokošolsko izobrazbo." Zato v programih, ki so jih pripravili njihovi strokovnjaki za sanacijo družbe, poskušajo to upoštevati in ne pomislijo na popolnoma nov projekt, kot je, recimo, izdelava makaronov.

Nafta Lendava ima razvojno službo, kjer je zaposlenih 17 strokovnjakov. Svoj čas jih je bilo 45. Za sanacijo ta hip ponujajo ekološke projekte, kot so proizvodnja biodizla iz oljne repice, živalskih maščob in organskih ostankov. Mimogrede: s podobnim projektom se z državno pomočjo ukvarjajo tudi Madžari, Avstrijci, Francozi in Nemci. Projekta, za katera so prepričani, da imata prihodnost, sta izdelava specialnih topil in predelava odpadnih olj. "Ampak projekcija Slovenije je država gostilničarjev, frizerjev in trgovcev. Podjetje, ki ima težave, naj propade, saj lahko vse kupimo. Nafta Lendava plačuje državi vsako leto poldrugo milijardo tolarjev dajatev (v pokojninski sklad, DDV...), če pa bo podjetje ugasnilo, hipotetično gledano, pomeni, da tega denarja ne bo dobila, temveč bo morala 616 ljudem zagotoviti socialno varnost, to pa prav gotovo znese dve milijardi tolarjev na leto. In zdaj se pogajamo za subvencijo ali dokapitalizacijo ali kakorkoli že to imenujemo v višini 800 milijonov tolarjev."

Na vrhuncu razvoja, to je med letoma 1948 in 1952, je bilo zaposlenih 2000 ljudi. V sredini šestdesetih let je delalo le 692 delavcev, potem se je število zaposlenih leta 1985 ponovno dvignilo na 1135. Pa še en podatek: leta 1990 je imela Nafta Lendava 113 štipendistov (od ključavničarjev do visokošolsko izobraženih), leta 1999 le štiri.

Prazgodovina

"Včasih je bilo dovolj, da si le malo globlje zasadil motiko in že je nafta pritekla na plan," razloži prijazen Lendavčan. V prvih zapisih o nafti iz teh krajev, ki so iz leta 1788, preberemo, da so jo vaščani uporabljali za mazanje vozov, kot zdravilo in svetilno olje. Organizirano raziskovanje in proizvodnjo je začel Đuro Festetich iz Čakovca in leta 1860 pridobil prvo raziskovalno in pridobivalno koncesijo za to območje. Potem so se do I. svetovne vojne zamenjali Dunajčan Singer, Poljak Stavenov, angleški konzorcij London-Budapest Oil Ltd., pa še kdo bi se našel. Med obema vojnama so se naftne družbe, ki so bile pri raziskovanju in črpanju bolj ali manj uspešne, še hitreje menjavale. Prihajala so nemška, češka, nizozemska, avstrijska in švicarska podjetja, pridružila pa so se jim tudi domača: Medžimurska petrolejska družba, Jugopetrol, a. d., in Petrolej, d. d. Med II. svetovno vojno so se na desnem bregu Mure izživljale italijansko-madžarske, madžarsko-nemške in nemško-italijanske družbe.

Prevelika vnema medvojnih raziskovalcev se naftnemu polju pozna.

"Območje so izkoriščali brez načrta, črpanje je bilo preforsirano. In če pretiravaš, vrtino zadušiš," razloži Radovan Žerjav. Domačini pravijo, da so se Nemci s tanki pripeljali k vrtini in si natočili surovo nafto.

Ob koncu vojne so Nemci odvlekli s seboj vse, kar se je le dalo: vrtalne naprave, raziskovalno in transportno opremo, orodje ...

Ampak 21. decembra 1945 je lendavsko naftno podjetje Izvori nafta Lendava v sklopu zagrebškega Kombinata za nafto in plin ponovno z največjim delovnim elanom nadaljevalo proizvodnjo. Fanči Šarf v knjigi Občina Lendava, ki je leta 1988 izšla v zbirki Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja, piše, da so takoj po osvoboditvi začeli delati na naftnem polju vojaki Rdeče armade in dva madžarska inženirja. Domačini so bili le nekvalificirani delavci. Neizobraženost je bila pravzaprav problem celotnega lendavskega območja. Zaradi selitve prebivalcev na Madžarsko je ostalo le nekaj šolanih ljudi. Pravijo, da sta v Lendavi imela visokošolsko izobrazbo samo dva meščana, župnik in advokat, le peščica jih je imela srednješolsko izobrazbo.

V tistem času je bila storilnost zelo slaba. Razvoj je prizadel še Informbiro in za kazen so podjetju odvzeli merilne naprave. Ko pa je zapihal nov veter z Zahoda, so dobili ameriške naprave in sodobno francosko merilno opremo. Vrtin je bilo vse več in več, proizvodnja nafte in plina je naraščala.

Za vnete naftarje ni naselje nikoli večja ovira. Če ne gre drugače, ga kratko malo spraznijo. Fanči Šarf opisuje, kako globoko je naftna industrija posegla v demografski razvoj madžarske vasi Petišovci. Leta 1948 so se odločili, da bodo vaščane izselili, lesene in s slamo krite hiše pa porušili. Aprila 1949 so najprej izselili 30 družin, nekaj mesecev pozneje so izpraznili še preostalih 120 hiš. Pri miru so pustili le naselbino primorskih kolonistov, ki so živeli v naselju, pol kilometra oddaljenem od Petišovcev. "Vaščani, ki z razmerami in načrti naftnega podjetja niso bili seznanjeni, so sprva mislili, da gre za maščevanje primorskih kolonistov, ki so bili leta 1942 izseljeni v Šarvar, po vojni pa so se vrnili in zasedli nekatera vodilna mesta. Ob selitvi je sodelovala vojska, ki je še nekaj let za tem stražila petišovsko naftno področje," piše Fanči Šarf. Naslednjo pomlad so vaščani s posebnimi dovoljenji spet lahko obdelovali svojo zemljo, spomladi 1951 pa so se tisti, ki jim domov niso porušili, že vrnili v vas. V dveh ali treh letih se je vrnila večina družin.

Teksas

Razvoj naftne industrije je bil konec štiridesetih let v razcvetu, Pomurje se je začelo spreminjati v Teksas: vrtalni stolpi so poganjali kot gobe po dežju. Leta 1947 so zato ustanovili rudarsko industrijsko šolo, leta 1949 pa je "Radnički tehnikum Proizvodnje nafte Dolnja Lendava" vzel v roke vzgojo strokovnega kadra, ki naj bi pridobil srednješolsko izobrazbo. Ko so uvedli samoupravljanje, je bil izvoljen prvi delavski svet in podjetje je uradno prešlo v last republike Slovenije. "Nafta" je bila republika zase. Imeli so svojo knjižnico, trgovino in naselje. Za delavce so gradili bloke in dvostanovanjske vile. Proizvodnja nafte je stalno naraščala: Petišovci so bili leta 1951 največje naftno polje v Jugoslaviji. V vrtanju so se tam tako izpopolnili, da so postavljali globinske rekorde po vsej Jugoslaviji.

Žal pa je prevelik delovni zagon škodoval nadaljnjemu poteku proizvodnje nafte. Od leta 1952 so je vsako leto načrpali manj. Nafta Lendava se je počasi počasi začela preusmerjati iz podjetja, ki išče in črpa nafto, v podjetje s predelovalno in petrokemijsko dejavnostjo. Prodali so vrtalne naprave, seizmične naprave, stroje za obdelavo vrtin, z denarjem od prodane opreme pa začeli uresničevati nov razvojni program.

"Raziskava, ki jo je naredilo nizozemsko podjetje TNO, predvideva, da je na tem območju še približno 2,5 milijona ton nafte. Poleg tega, da je to razmeroma majhna količina, jo je težko črpati. Obstajajo sicer metode, vendar so zelo drage in mi, Nafta Lendava, tega nismo zmožni narediti," prizna Radovan Žerjav.

"Danes je na tem območju 210 vrtin, pet, mogoče šest jih še daje nafto in plin, druge moramo sanirati po zakonu o zapiranju rudarskih objektov," nadaljuje. "Ker je lahko nepravilno zaprta vrtina - to so dobro občutili Madžari pred nekaj leti - prava ekološka katastrofa, zdaj odpiramo stare vrtine, jih napolnimo z betonom in jih spet zapremo. Te so globoke v povprečju 1600 do 1700 metrov. Lani smo jih zaprli 15, letos imamo v načrtu, da jih saniramo 20. To bomo počeli še vsaj deset let."

Nafto Lendava sestavljajo štiri samostojne enote Rafinerija, Petrokemija, Strojegradnja ter Raziskave in pridobivanje nafte in plina. Če na hitro pogledamo, so najpomembnejše dejavnosti proizvodnja naftnih derivatov, metanola in izdelkov na bazi metanola, proizvodnja in popravila specialnih strojev in naprav za kemično in lesno industrijo, raziskave in pridobivanje nafte in plina ter proizvodnja termoelektrične energije. Res pa je, da nafte, ki priteče iz njihovih vrtin, ni dovolj niti za enodnevno predelavo, vsa druga priteče po naftovodu s Krka.

Naftni šok

Tri enote delujejo povsem normalno, Rafinerija povzroča velike težave, zato je v težavah vsa družba. Zakaj in kako je zabredla v tak položaj, je dolga in zapletena zgodba, stara več desetletij, predvsem pa ta hip ni videti razpleta. Zaradi preusmeritev proizvodnje, ne preveč posrečenih naložb, stroškov naftovoda, premalo izkoriščenih zmogljivosti se je družba krepko zadolžila pri Pariškem in Londonskem klubu. Med temi zgrešenimi projekti je tudi razvpiti nakup rafinerijske opreme pred 20 leti; to opremo so potem prodali Kitajcem. Leta 1995 se je vse skupaj sestavilo: stari dolgovi in naftni šok leta 1994, ko so poslovali z velikimi izgubami, so še poglobili krizo, zato je družbo prevzela država. Gospodarsko-politične strukture so se spomnile dveh rešitev: prodati podjetje tuji družbi ali pa naj prevzame reševanje ljubljanski Petrol. Lastništvo se je tako porazdelilo med državo in Petrolom.

"Ker pa smo bili podržavljeni in ne sanirani in ker nas je Petrol dokapitaliziral in dobil 55-odstotni delež podjetja za 4 milijone mark, se težave vlečejo naprej," meni Cveto Žalik.

V Nafti Lendava so prepričani, da imajo vse možnosti, da se izvlečejo iz godlje, še več, da je možna zgodba o uspehu. "Meni je žal, da v upravi nismo toliko sposobni, da bi lastnike prepričali o tem. Zgodba o uspehu je samo ena. Podjetje je treba finančno sanirati, to, kar je bilo zapravljeno v preteklosti, naj nam odpišejo. Tako se bodo ustvarile razmere za normalen razvojni cikel. Podjetje je treba reorganizirati in se lotiti projektov, ki jih imamo že pripravljene. To je zgodba o uspehu. Zato pa je potrebno samo eno. Volja! Volja, da dva velika lastnika ne igrata z nami pingponga, temveč si želita sanirati podjetje. Država razmišlja o rafineriji, Petrol razmišlja o tem, da bi se rafinerije znebil. Lastnika opravičujemo s tem, da imata veliko drugih težav, in zaradi tega in pa zaradi drugih strateških odločitev pogosto nismo enakega mnenja. Zaradi različnih pogledov se ne ukvarjamo samo z rafinerijo, ampak tudi z drugimi programi, ki bi bili lahko blizu lastnikoma. Lahko pa zamenjamo lastnika. Vendar je precej bolj logična rešitev, da lastnik zamenja upravo," pravi Cveto Žalik.

Kljub vsemu dobi človek občutek, da so ljudje na tem koncu Slovenije prepričani, da je za nezainteresiranost države za spoprijetje z marsikatero težavo kriva lega območja. Vsaj že 20 let tečejo razprave, ali Slovenija potrebuje rafinerijo za predelavo surove nafte v tekoča goriva in druge vrste derivatov ali naj derivate kratko malo kupuje. V upravi Nafte Lendava so prepričani, da je prav v tem največji problem: če bi se tudi z drugimi programi ukvarjali toliko kot z rafinerijo, bi bila njihova dejavnost bolj razpršena in ne bi bila vsa teža na rafineriji. Zato so danes, čeprav si želijo, da bi rafinerijo posodobili, za obe rešitvi: za posodobitev in za druge programe.

Sklepi številnih raziskav so bili do zdaj (ne vem sicer, zakaj bi bilo v prihodnje drugače) najpogosteje odvisni od tega, kdo je raziskavo naročil ali izvajal. Nafta Lendava je pred časom ponudila raziskavo, v kateri upravičuje izboljšanje in širitev rafinerije. Petrol je za mnenje zaprosil svetovalno in revizijsko podjetje Arthur Anderson. V njem so prepričani, "da obstaja zelo majhna verjetnost, da bi bila potencialna vrednost lendavskega objekta ustvarjena s širitvijo rafinerije goriv". Njihov sklep je: "Obrat v Lendavi verjetno ima vrednost, toda ne kot rafinerija goriv."

Cveto Požar je prepričan, da danes raziskave o predelavi nafte ne temeljijo samo na špekulacijah, temveč so postale prava znanstvena fantastika. Te raziskave morajo zajemati več desetletnih obdobij. Razmerja med cenami nafte, bencina, dizla in mazuta, ki so bila včasih zabetonirana, so se v zadnjih letih porušila. Ker pri Nafti Lendava lahko govorimo le še o predelovalni panogi, saj nafte ne črpajo več, je to razmerje še toliko pomembnejše. Drugače je pri velikih kooperacijah, kakršna je, recimo, Shell. Kadar je cena surovine visoka, služijo s črpanjem in manj v proizvodnji, nekaj z maržo. Pri sklenjenem sistemu se stvari izidejo.

Če se bosta lastnika odločila za ohranitev rafinerije, je ta potrebna posodobitve. Drugo poletje bo namreč tudi za Nafto Lendava začel veljati pravilnik o kakovosti tekočih goriv, ki je usklajen s smernicami Evropske unije. V Nafti trdijo, da drugje s posodobitvami prav tako še niso opravili in da bomo Slovenci vsekakor plačevali prirejanje tehnologije novim zahtevam, vprašanje je samo, ali naše ali tuje.

Zamisli o reševanju rafinerije Nafte Lendava brstijo že nekaj desetletij. Od časa do časa so lastniki ali uprava tik pred tem, da podpišejo posel desetletja, potem stvari spet tečejo po starem. Zdenka Bobovec, sekretarka v območni organizaciji svobodnih sindikatov Pomurje, pa je tako in tako prepričana, da bi bile vse težave z rafinerijo, če bi delovala v Ljubljani, že zdavnaj rešene. Prepričana je, da bi z zaprtjem Nafte Lendava propadlo celotno gospodarstvo na tem območju. V Pomurju se ta hip, vsaj kar zadeva število brezposelnih, ponavlja leto 1991. Lani je propadlo podjetje Planika Turnišče, kjer je bilo zaposlenih približno toliko ljudi kot v Nafti Lendava. Zdaj se pripravlja stečaj gradbenega podjetja s 320 zaposlenimi. "Težko bi rekla, katero podjetje na tem koncu Slovenije dobro posluje. Najbrž Lek in Ilirija. Vendar sta to le obrata. Dobro pa vemo, da tisti trenutek, ko začne podjetju kazati slabše, najprej sanira obrate."

OKV Včasih je bilo dovolj, da si le malo globlje zasadil motiko in že je nafta pritekla na plan.

OKVIR

leto ''število

1120

1073

1074

879

817

769

711

695

645

624

612