2. 6. 2006 | Mladina 22 | Kultura
Morbida in groteska
Exodos
Mlačnik razlaga
© Miha Fras
Res je, Exodos po vseh peripetijah, ki so se končale v objemu Cankarjevega doma, več ni festival, ki bi mu slepo verjeli na besedo. Se pa, če zajemaš s pinceto in ne z golido, tudi kaj najde. Denimo morbidni ambient angleške skupine dreamthinkspeak, ki je prvo nadstropje Gradu Kodeljevo predelala v temačni labirint, ki v svoje hodnike naenkrat sprejme le tri gledalce, po njem pa jih vodijo slovenski igralci, luč, šumi in otožna muzika. Če so padale primerjave s čarobnim tunelom, ki ga je na Exodosu nekoč postavil Enrique Vargas, bo treba pristaviti, da v Ne oziraj se uživata le uho in oko in se, v popolni temi, mede čut za ravnotežje, medtem ko so drugi čuti zapostavljeni, in da je tonaliteta povsem molovska. Ne oziraj se namreč, prosto po mitu o Orfeju in Evridiki, z vrsto maket, instalacij in videov, ki si sledijo v labirintu, razločno vonja po smrti, kakor si jo je predstavljalo meščanstvo. Na mizi so liste z imeni obiskovalcev, v kaminu se kurijo njihove vstopnice, potem ko jim tožno zagode violinist in jih, kot v vlažni zemlji, od zgoraj skozi šipo požegna dežurni far, pa lahko opazujejo, kako v temi izginja Evridikina prikazen in vonjajo, kako diši stotina sveč, ki so razpostavljene okoli truge v kodeljevski kapeli. Čeravno je publiko, ki je menda vajena pozitivnejših sporočil domačega senzoričnega gledališča, menda labirint zamoril, gre vendarle za dosledno oblikovanje vzdušja, ki utegne imeti terapevtske učinke pri samozaverovanih osebkih in ki bi sigurno godilo darkerjem in metalcem, ko bi jih kdo na reč opozoril. Vredno ogleda - tudi če komu smrt ni tak bavbav in mu vse skupaj izzveni bolj kot komedija.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
