Ko fige zorijo, fantom tiči kar naprej stojijo

Za Slovence velja stereotip, da so spolno zavrti. Obrusnice - zbirka rekov in pripovedi, ki jih je zapisal zbiralec ljudske dediščine, hkrati pa tudi slikar in publicist Pavel Medvešček, je vrgla senco dvoma na ustaljeno mnenje o tem, kakšen naj bi bil slovenski prednik v boju s spolnostjo. Nasprotno, izkaže se, da je ljudska pamet precej zasoljena.

V gradivu, ki ste ga zbrali na Primorskem, je predstavljen izključno moški pogled na objekt poželenja, torej žensko. Ste poskusili zvedeti tudi kaj o moških iz ženskih ust?

Večina gradiva je bila zbrana nenamerno (zapisoval sem tudi kuharske recepte, vraže, pravljice itd., iz teh so kasneje nastale druge knjige) od 50. do 70. leta, ko sem hodil po vaseh kot predstavnik Zavoda za spomeniško varstvo Gorica in srečeval ljudi v posebnih okoliščinah. Ponavadi je bilo to zgodaj zjutraj, ko so bili doma samo starejši moški, željni pogovora. Ti so mi tudi največ povedali, ker se v svojih letih (mnogi so bili rojeni še v 19. stoletju) niso imeli česa bati in so z veseljem obujali spomine na mladost. Na videz sramežljive kmetice pa se z mano niso razgovorile. A prepričan sem, da bi, če bi bila na mojem mestu ženska, tudi ona zbrala zanimive stvari, kakršni sta, recimo, "opozorili", ki sem ju našel v Avškem (Nova Gorica) in v Zavinu (Ajdovščina): Če vsakemu jo boš dala, prehitro ti bo uvela postala. Ne boj se noža. Boj se tiča od moža.

In kakšen je v teh rekih lik Slovenke s podeželja?

Ženska z območja, ki mi ga je uspelo raziskati, je po eni strani lahkomiselna - ne misli z glavo, ampak se prepušča čustvom, še posebej, če izpije kozarček vina: Ko baba pije, se ji pamet v mednožje skrije (Sežana). Po drugi strani je veliko bolj koristoljubna kot moški (mnenje pripovedovalcev).

Kako se v zbirki kažejo zgodovinske okoliščine in odnos do sovaščanov?

Tujec, ki je prišel na vas, pa naj je bil to moški ali ženska, je bil izrecno negativno obarvan. Od njega se nikoli ni pričakovalo nič dobrega. Tudi posilstvo, ki se omenja le izjemoma, se v glavnem navezuje na žensko, ki je prišla od drugod in naletela na domače pijane fante. Približno enako nezaupljiv odnos je do policajev in Francozov, posmehovali pa so se Italijanom. Meščani so za kmete drugačni, bolj leni in izkoriščevalski. Kot so mi rekli v Sozah: "Tudi grofična je ženska. Kadar ga rabi, tudi hlapca zagrabi." Cenjeni pa so učitelji, župani, Furlani in župniki. Čeprav, če se že pojavlja šala na račun cerkve, je v njej vedno glavni junak župnik in ne nuna. Nekaj rekov je tudi takih, ki opazijo spremembe v človeškem obnašanju glede na letni čas (Ko fige zorijo, fantom tiči kar naprej stojijo; Največ spočetij je v mrzlih nočeh, ko tiči v tople špranje silijo). Včasih celo svetujejo, kako naj se kmet ravna v odnosu do ženske v kakšnem obdobju (Kadar se ajda v zemljo da, se babji luknji mir da).

Kakšno vlogo so imele ljudske zgodbe, ki ste jih zbrali, v kmetovem vsakdanjiku?

Prvič, z reki in zgodbicami so starejši možje hoteli poučiti mlajše. Nekako jih obvarovati pred žensko "nevarnostjo", zvitostjo in pripraviti, mogoče tudi opogumiti za spolna doživetja (Fant postane mož, ko ugotovi, zakaj mu stoji). Drugič, na kakšnem ličkanju koruze ali pri zborovanju ob večerji so takšne pikantne pripovedi vaščanom nadomestile televizijo in radio, torej so imele zabaviščno vlogo.

Preučevali ste tudi delavsko ustno prozo. V čem se ta razlikuje od kmečke?

Opazil sem, da se ženska pri kmetih podcenjuje, če je pripovedovalec zapit obupanec ali samski zakrknjenec. Vso krivdo za zavoženo življenje prevali na žensko, ki ga je zapustila (ne pove pa, zakaj) ali mu na drugačen način "zagrenila" življenje. Pri delavstvu, vsaj takrat, ko sem jaz zbiral zgodbe, je bila ženska zmeraj nekaj slabega. Kmečke pripovedi so realistične in se navezujejo na konkretne okoliščine, tudi bolj ljubke so. Delavske so abstraktne in zelo krute. Delavstvo stvari pove naravnost, in to na izredno surov način, tako da tudi če bi mi uspelo zbrati in obdelati dovolj gradiva, si tega nikoli ne bi želel objaviti.

V Obrusnicah je včasih več, drugič manj soli, nikoli pa ne sežejo čez mejo dobrega okusa. Koliko rekov ste morali pustiti v predalu prav zaradi te meje?

Gradiva je še za eno knjigo, a ni samo zaradi soli. Vprašanih je bilo več kot sto ljudi, in to v dvajsetih letih, med zbranim se pojavljajo zelo podobne stvari (čeprav sem jih slišal na različnih koncih Primorske), ki se mi zaradi tega zdijo nezanimive.

Se strinjate z mnenjem, da so se Slovenci v preteklosti sramovali spolnosti, da se zaprejo, takoj ko se pogovor obrne v intimno smer?

Težko bi govoril o vseh Slovencih, saj se med sabo zelo razlikujemo, poleg tega nimam izkušenj niti, recimo, s Štajerci niti z Gorenjci. Kraševci so po mojem, tako kot večina prebivalcev doli proti južni meji, bolj klepetavi in vesele narave, Tolminci, Idrijci so bolj zaprti in razmišljajoči. Moramo pa upoštevati, da stvari nikoli nisem zapisoval sočasno s poslušanjem. Bog ne daj, da bi privlekel kakšen mikrofon. Začeli smo vedno z zgodovino hiše, nato smo šli na število vinskih sodov, ki jih imajo, in tako naprej. Če sem pridobil zaupanje, so mi sogovorniki postregli še s kakšno zgodbico. Pripovedovalci sploh niso vedeli, da bom tisto, kar so govorili, objavil. Enotni so bili v tem, da se greh pove, grešnik pa ne; to sem dosledno spoštoval in tudi zato imen pripovedovalcev nisem objavil. Niso pa se sramovali, saj je bil to le del njihovega vsakdanjega življenja. Mogoče je kakšna ženska malce omilila pripovedovanje, če je bil prisoten otrok.

Če bi danes šli po poteh, po katerih ste hodili pred tridesetimi leti, kaj bi po vašem slišali od sodobnih kmetov?

Večina mož, s katerimi sem se pogovarjal takrat, je že mrtva, kar kaže na to, da so se stvari zelo spremenile. Kmetje niso več odvisni drug od drugega - vsak ima svojo kosilnico, traktor - in posamezniku ni več treba biti del skupnosti. Zato je komunikacija med ljudmi drugačna - ne pogovarjajo se več med sabo. Mislim, da bi bilo to nekaj popolnoma drugega kot takrat, zgodbe, ki bi jih slišal pri različnih ljudeh, bi bile zelo podobne, saj se danes novice in šale širijo na drugačen način kot prej, med drugim tudi z vašo pomočjo.