Prvi sneg in oda prašiču

Ste za Združeno listo res isto, kot so Orleki za LDS?

Jernej: Ne vem, kaj so Orleki za LDS. Če bi vedel, bi lahko odgovoril.

Skoraj hišni ansambel, recimo tako kot Čuki za SLS.

Nismo.

Ste za Združeno listi isto kot Strelnikoff za Rodeta?

To bi mogoče šlo ...

Torej ne igrate na predvolilnih žurkah?

Letos smo igrali na dveh, na petek 13. na Ptuju za ZLSD, potem pa še za Stranko mladih v Slovenski Bistrici. Združena lista je dala 30.000 več.

Ampak veliko ste se gibali okoli ZLSD.

Smo kolegi njihove piarovke Tanje Drofenik, ki je iz Rogaške Slatine. Leta 1995 sem ponavljal letnik, pa sem iskal službo in potem mi je Tanja pomagala s tem, da sem ji eno leto asistiral.

Pomočnik piara. Potem se ti je uspelo izvleči iz politike?

Vpisal sem se v tretji letnik in se nisem vrnil v politiko.

Kdaj ste torej nastali?

Poleti 1995 kot duo, kot bend pa pred tremi leti.

Egon: Finki in Jernej sta bila duo. Potem sem jima jaz pomagal narediti zadeve v studiu.

Torej ste začeli bolj zaradi poznanstev?

Seveda, če je studio moj prvi sosed; tako smo začeli. Tip se kar spozna na elektroniko in naši prvi plošči sta bili bolj takšni s kitarami in samplerji. Niti nismo bili sposobni iti kam drugam snemat.

Na vsaki plošči ste imeli po en hit, Črtica in Teta Estera. Na zadnji plošči se obetajo kar trije?

Toplice smo posneli že spomladi in potem še Najrajši sem s teboj bil v Bontonu.

Vseeno se zdi, da komade nekako tempirate na letne čase ali na posamezne datume.

Jernej: Z leti smo se nečesa naučili. Toplice so se začele vrteti v Mariboru že januarja, vsesplošen hit so postale aprila in so se vrtele čez poletje. Potem smo dali ven Pa si šla, ki smo jo naredili s Košmrljem, pri njegovi založbi Pozejdon pa je naša plošča tudi izšla. Košmrlj nam je predlagal, da bi jo začeli vrteti konec poletja kot nekaj, kar gre. Vendar pri nas traja, ker nismo toliko znan bend, dva do tri mesece, da se prime. Ne moreš pričakovati, da če radiu pošlješ cede, da ga bodo potem takoj vrteli.

Kako pa je z videospoti? Zdi se, da gredo stvari hitreje, ker je ponudba na trgu nekoliko manjša?

Na Videospotnicah smo čakali en mesec. Upamo, da bo z Odo gujdeki bolje. Z nekaterimi radijskimi postajami, Radio City, STR, Radio Šmarje, smo dogovorjeni, da ga začnejo vrteti, ko zapade prvi sneg. Že sedaj so precej nervozni, ker morajo čakati.

Trudite se za malo bolj odtrgana besedila. Kako ste si izmisli Gujdeka?

Igrali smo komad I'm free, kjer je fraza c in f, ki se ponavlja. Egon je ta dva akorda med vajo vseskozi obračal in Tone se je spomnil prvega in glavnega verza: "Smo prišli pred štalco, dva šnopsa smo spili, jebi ga gujdek, zdaj te b'mo vbili." Tisti večer smo se spomnili še dvajset različnih kitic. Potem sem začel pisati komad od začetka, potem se je to vleklo, napisali smo skoraj tri strani teksta. Ugotovili smo, da če ga bomo naredili sami, bo precej suhoparno. Pa smo se odločili, da vzamemo zraven Frajkinclarje, in poslali smo jim ga po pošti.

Prej jih niste poznali?

Ne. Moj oče sicer pozna njihovega kitarista. Ko so videli tekst, jim je bil všeč in smo se dobili.

VPR: Frajkinclarji so vam všeč?

Egon: Meni so zelo všeč. Nekaj posebnega so v tej branži. Sicer pa prodajo skoraj 20.000 kaset.

In vi?

Jernej: O tem je brez zveze govoriti. Prvi dve plošči nista vredni omembe, s to pa računamo na 3000 do 5000. Za Frajkinclarje smo se odločili čisto po naključju. S Tončijem sva se peljala v Novo mesto na neki intervju z očetovim avtom. Moj oče ima rad bolj tako muziko in je imel kaseto Frajkinclarjev, ki je bila povsem drugačna od tovrstne glasbe. Do Novega mesta je od nas uro in pol in sva kaseto trikrat preposlušala, tako da sva na koncu že prepevala. Potem smo omahovali, ali bi ali ne bi z njimi, kako bo to izgledalo. Ko smo se prvič dobili, spili skupaj dva tri litre vina, smo se hitro ujeli in potem ni bilo več poti nazaj.

Egon: Muzikanti so fantastični. Obvladajo igranje in petje. Malo jih je zajebaval rap, ker tega niso navajeni peti. Bilo je zelo smešno.

Kakšno muziko pa se sicer greste na novi plošči?

Jernej: Čisti rock. Kitare so navite pri vseh komadih.

Egon: Imeli smo tudi dobrega producenta Tonija Jura. Zelo smo se ujeli z njim. Dve pesmi smo posneli v Bontonu, drugo v Mariboru in nekaj pri njem. Mimogrede, zadnji komad na plošči je sicer bolj jazzovski. Naš basist je naredil priredbo za jazz zasedbo.

Zadnji komad je Zahvala ...

Jernej: Ne, ne, to je samo fora na koncu. Dvanajst minut nič, nato pa Kučan reče Hvala lepa.

Vam je všeč Kučan?

Jernej: V pesem Fajt smo ga dali noter, ker govori o vojni, zato smo dali noter njegov govor na predvečer osamosvojitve.

Napravili ste tudi komad Maribor. Himna temu mestu?

Jernej: Ne, kritičen je na račun njihovega reševanja industrije, lahko bi bila tudi navijaška himna.

Najbrž ste bolj vezani na severni del Slovenije kot na Ljubljano. Se imate za štajerski bend?

Definitivno. Samo v Mariboru igramo najmanj enkrat na dva meseca. V Ljubljani pa le enkrat na leto.

Tam ste najbrž imeli tudi več hitov?

Vsi komadi se v Mariboru in Celju začenjajo dva meseca prej kot v Ljubljani.

Koliko publike imate v Mariboru in Celju?

Pred kratkim smo imeli veliki met, ko smo v telovadnici v Rogaški Slatini prodali 900 vstopnic. Bili so še Frajkinclarji in Power Dancerke kot gostje. Oboji so igrali po pol ure. Največ ljudi je bilo na Lentu. Bili smo na odru Večera. Bilo je okoli 2000 ljudi. Sploh največji koncert pa je bila letošnja fešta Radia City, kjer je bilo več kot 20.000 ljudi. Največ vstopnic pa smo sami prodali v Rogaški.

Kaj pa Ljubljana?

Egon: Igrali bomo v Hound Dogu. V Ljubljano pride čez teden delat pol Primorske, Štajerske, Dolenjcev. Mi smo igrali v Ortu v soboto, ko je Ljubljana napol prazna. Včasih je treba dobiti tudi Ljubljančane na koncerte. Sicer pa so nas že začeli vabiti na masovke, v Domžale, Škofjo Loko ...

V Sloveniji je v zadnjem času vse več vam podobnih bendov, kot da gre za trend. Najbolj tipični poleg vas so Zmelkoow. To glasbo bi lahko imeli za nekakšno postbuldožersko glasbo, ki je specifična za Slovenijo, zajebantski teksti in imidž, solidno odigrana glasba.

Egon: Bendi smo si malo podobni. Ne vem pa, ali je to trend.

Kitara je pri vas precej boljša kot pri drugih podobnih bendih. To je razlika med vami. Zmelkoow so bolj zajebantski, tehnično pa slabši od vas.

Jernej: Malo drugačni smo. Enkrat so sicer izjavili, da mi delamo to, kar so oni pred petimi leti. V enem komadu smo se našli: Več ko spijemo, boljši smo. Ta mi je tudi najbolj všeč. Klasična zgodba, kot jih delamo mi, opisujemo dogodek. Potem dodamo še speven refren, da to lahko prodamo.

Mi2 ste kot midva ali MI2?

Midva ali kot Mi zwei, ker se na koncertu dobro sliši Mi zwei good bye.

Koliko igrate na koncertih?

Uro in pol, uro tri četrt. Toliko pač zahteva publika. Najboljši termin pa se mi zdi eno uro.

Govorili smo o Štajerski in Ljubljani, koliko pa ste sicer popularni drugje, recimo na Primorskem?

Egon: V Kopru smo igrali samo enkrat, pa še takrat je bilo vse v kurcu. Nikoli si nisem mislil, da je Primorska lahko tako v kurcu. Bilo je letos poleti. Ozvočenje zanič, publika pa mlahava.

Kakšna je tarifa za takšne bende, kot ste vi?

Jernej: Mi računamo 300.000 tolarjev. Odločili smo se, da ne bomo več spuščali nižje.

Egon: Če igraš za takšen denar, te veliko bolj spoštujejo, kot če bi igral za drobiž. Lastniki imajo takšen odnos. To je nekakšen psihološki učinek.

Jernej: Sicer pa nikoli nismo imeli menedžerjev in še nikoli se nismo ponujali. Vedno nas kdo poišče in pokliče.

Kateri slovenski bend vam je najbolj všeč?

Jernej: Mi2. Ne, ne, najbolj cenim Big Foot Mamo, ker so začeli prvi od novih bendov dobivati publiko.

Torej poslušaš svojo konkurenco na lestvicah?

Nobene konkurence ni, dokler je tukaj vsega skupaj pet bendov.

Nečakinji sem kupil cede Sidharte in sem si ga potem presnel. Nekaj pesmi je v redu. Glasbeno dobro zvenijo.

Egon ima najbrž bolj jazzy okus?

Egon: Misliš zato, ker sem delal z Nikolo Sekulovićem in Blažem Grmom. Meni so všeč Ana Pupedan, potem Zaklonišče prepeva. Pa tudi tisti Novomeščani Dan D, ki imajo izrednega vokalista. Kar pa se tiče konkurence in trga v Sloveniji, ju ne bo, dokler se ne bo delalo tako kot na Hrvaškem. Tam se z glasbeniki profesionalno dela, dokler ne uspejo. Glasbeniki pri nas životarijo. Če te na Hrvaškem vzame v zaščito Croatia Records, boš nafilan z denarjem in boš počel samo to. Jaz si niti predstavljati ne morem, da ne bi hodil v službo.

S tem v zvezi je treba vedeti, da igrajo vsi ti komercialni bendi predvsem tuje komade.

Jernej: To je bilo za nas največje razočaranje. Igrali smo z Danijelo in s Californijo. Oboji so odigrali le po tri svoje komade, mi pa na koncertih igramo samo svoje.

Ali to pomeni, da tudi nikoli niste razmišljali, da bi igrali na Hrvaškem?

Jernej: Ne, odločeni smo, da gremo igrat v katerokoli glavno mesto le za potne stroške in prenočitev. Šli bi v Budimpešto, Bratislavo, Prago, Krakov, a ja, Krakov ni glavno mesto, je pa veliko ... Kolega, ki je bil na Slovaškem, je rekel, da bo zrihtal turnejo.

Orleki že imajo zelo pozitivne izkušnje s srednjo Evropo.

Egon: Ja, vendar večinoma igrajo na etnofestivalih.

Slovite kot bend z dobrimi videi. Kdo vam dela videospote?

Egon: Govorimo o Toplicah. Sama sva ga naredila. Režirala, snemala ... Pregledala sva trideset let stare posnetke mojega in njegovega fotra. Posnetki so z morja in iz Krapinskih toplic, od doma ... Takrat smo bili čisto brez denarja. Sposodil sem si digitalno kamero od kolega, ki ima doma vso tehniko za snemanje videospotov, računalnik ... Kadre sva posnela na digitalno kamero in jih prenesla v računalnik. Tam smo jih zrezali. Prijatelja, ki nam je posodil tehniko, smo peljali na kozlička, to nas je stalo okoli sto mark. Za vse skupaj smo porabili dva popoldneva.

povezava

povezava