E-mail v skodelici čaja

Bila je ena izmed tistih temnih noči, ko ne vidiš niti oken na fasadi hiš, kaj šele, da bi skozi okno s pogledom zajel obrise temne pokrajine! Bilo je, kot da se je nebo zaprlo in kot da je vse zvezde in luno požrla črna luknja. "Tema kot v rogu," je pripomnil Sandi junior. A v tej temni noči je obstajalo okno, ki je dajalo prostoru svetlobo in ponujalo razgled. To je bilo nočno okno, modno poimenovano nWindow - night Window, ki si ga je izmislil industrijski oblikovalec Bojan Klančar. Ustvarilo je ambient, prijetna svetloba in pogled na oblake sta nam pomagala, da smo pozabili na gluho noč. V bistvu je svetilki res manjkal le še vgrajen cd-player, ki bi prostor hkrati s svetlobo napolnil še z glasbo in morda še z vonjem. S kakšno glasbo, s kakšnim vonjem? Po izbiri, tako kot kupec lahko s tem, ko kupi svetilko nWindow, izbira med pogledi na gozd, reko, zaliv, skorajda na karkoli si zaželi, le avtorju mora sporočiti svoje želje. No, ni čisto tako, a lahko bi bilo, saj kupec je kralj, je maksima dobrih trgovcev. Vendar svetilke nWindow še ni v naših trgovinah, natančneje, niti izdelovati je še niso začeli.

Toda pravljica se spremeni v resničnost s podatkom, da je General Electrics leta 1999 pripravil vseevropski natečaj za oblikovanje svetilke. Želeli so preizkusiti domišljijo oblikovalcev, njihovo poznavanje tehnoloških rešitev in njihovo poznavanje oblikovanja prostora s svetlobo. Za svojo tanko sijalko v obliki polža z oznako Biax2D so potrebovali izvirno senčilo. Bojan je za izhodišče izbral element, ki ga vsi poznamo in zdi se nam nekaj povsem logičnega, da ima vsak prostor okno: "Okno je element v arhitekturi, skozi katerega prihaja svetloba, s tem oblikuje prostor. Okno je neposredno povezano s svetlobo! To je treba transformirati v svetilko!" Plod tega razmišljanja je bila svetilka v obliki okna v velikosti 65 x 65 cm s potiskanim steklom, z motivom oblakov. Prototip, ki je ustrezno demonstriral učinek sijalke, je poslal na naslov General Electricsa. Na natečaj je prišlo več kot 500 projektov, izbranih je bilo 16 finalistov in konec maja 2000 so bile v Bruslju znane prve tri nagrade. Prva nagrada je šla v roke Bojana Klančarja. Bojan pravi, da čaka, da mu sporočijo, kdo in kdaj in v kolikšni nakladi bo začel proizvajati nWindow, hkrati pa odkriva svoje želje: "Zelo rad bi delal v elektroniki, žal tovrstna industrija pri nas ni zelo močna, pa vendar je to področje, ki me veseli. Ampak kljub temu se mi zdi, da v Sloveniji raste nekaj tovrstnih podjetij, in sem optimist. Morda mi le ne bo treba v tujino, da bi uresničil načrte, ki jih imam glede dizajna v elektroniki." Že pred leti je projektiral Epicam, ki je bil zasnovan kot nov izobraževalni videopripomoček. Naprava je nastala na podlagi ankete, v kateri so učitelji izrazili svoje želje in pripombe. Tudi ta Bojanova inovacija je bila nagrajena, in to v Seulu leta 1995 z nagrado odličnosti na mednarodnem natečaju LG Electronics (Goldstar).

Sicer pa ima v razmeroma kratki samostojni karieri (na oddelku za oblikovanje v Ljubljani je diplomiral leta 1995) že kar nekaj priznanj: študentska Prešernova nagrada ALU (1990), študentska Prešernova nagrada Univerze v Ljubljani (1995), 1. nagrada na Fordovem natečaju za avto za prosti čas leta 2010 (1997), je sodobitnik Delove nagrade DIDA '99 na področju oblikovanja urbane opreme kot član studia Quadrat design, kjer tudi dela. Na vprašanje, kaj pomeni biti industrijski oblikovalec v Sloveniji, odgovarja: "V zadnjih letih so bile razmere res slabe, ampak se izboljšujejo, veliko manjših podjetij, zasebnih, ki sedaj rastejo v zrela podjetja, se bo znalo prilagoditi potrebam in zahtevam, ki jih narekujejo razviti. Sedaj je že skrajni čas, da se s temi podjetji povežejo oblikovalci."

Navsezadnje pa pri nas v javnosti ni povsem jasno, kaj je industrijsko oblikovanje. Bojan komentira: "Pride naročnik in reče, da potrebuje novo skodelico za čaj. O. K., naredil bom novo skodelico za čaj, vendar ta skodelica ne bo izdelek industrijskega oblikovanja, pa četudi bo narejena v nekaj sto tisoč primerkih, ki bodo do potankosti enaki, izvedeni po vseh zahtevanih standardih industrijske proizvodnje. Zakaj ne? Ker ne bo rešila nobenega problema. Glavna naloga industrijskega oblikovanja je reševanje problemov, da ljudem olajšamo vsakdanjik." Torej ali imamo probleme s skodelicami, vprašam. "Pravzaprav ja, imamo. Namreč pride drug naročnik in mi reče, da bi rad izdeloval nov pripomoček za pitje čaja. Tukaj smo na področju industrijskega oblikovanja. To naročilo je povsem drugače definirano, ne naroča skodelice, ampak se osredotoča na uporabnost. To naročilo govori o novem pripomočku za pitje čaja, ki sploh ni nujno, da bo imel obliko, podobno skodelici. Tukaj gre za razliko, ali oblikujemo zgolj novo obliko ali rešujemo problem in uporabnikom ponudimo kaj bolj prijaznega in praktičnega ter s tem rešimo drobno težavo."

Pri nas v industrijskem oblikovanju še vedno najdemo naročnike, ki se ne zavedajo pomembnosti raziskav, ki lahko prinesejo nove, inovativne izdelke.

Bojan je za pohištveno industrijo Brest Cerknica oblikoval serijo otroških gugalnikov konjičkov, kuhinjske in kabinetne stole, a trdi, da svojega pravega stola še ni oblikoval. Očitno še ni imel toliko prostega časa, da bi za svojo pregovorno natančnost dovolj podrobno premislil vse probleme, ki jih predenj postavlja sedenje. Seveda pa ostaja njegova prva ljubezen elektronska industrija: "Tovrstna tehnologija postaja tako sofisticirana, da se bodo elektronski pripomočki vse bolj integrirali v vsakodnevne uporabne predmete. Miza ne bo več miza, obleka ne bo več zgolj obleka, obe bosta vsebovali aparate, ki bodo dopolnjevali njuni osnovni funkciji. Postali bosta visoko sofisticirani protezi za kakovostnejše življenje. Upam, da se nekateri ne bodo izgubili v labirintu novih integriranih orodij. Res pa je, da prav tukaj tičijo glavne naloge nas oblikovalcev, da bomo nove tehnološke možnosti integracij oblikovali tako, da bodo ljudem v pomoč in ne v breme. Cilj te integracije je predvsem neopazna, do uporabnika prijazna in udobna uporaba visoke tehnologije. Intimno se mora vključiti v življenje, recimo skodelica za čaj bo morda tudi nosilka e-maila. Vprašanje pa je, kaj se bo tedaj zgodilo s civilizacijo. Verjetno se bo popolnoma spremenila vse do implantatov v človeško telo."

In smo pri znanstvenofantastični literaturi in filmu. Pogovor o filmu Matrix je Bojanu takoj zbudil nekaj blic zamisli za nove predmete, ki bodo reševali naše vsakdanje drobne težave. Pa vendar v vseh tovrstnih filmih prevladuje tako rekoč nesvetloba. Zdi se, da bi potrebovali nWindow. Morda v filmu Matrix II?