Nirvana

Lahko bi rekli, da je grandž Nirvana in vice versa. Vsekakor je to bend, ki se je najbolj vtisnil na kolektivno glasbeno retino prve polovice devetdesetih let; v prvi vrsti sicer, ker si je Kurt samoiniciativno zakupil permanentno parcelo v krtovi deželi, vendar niti približno ne samo zato. O tem nedvomno nadarjenem in korenito vplivnem ansamblu je bilo prelitega že toliko črnila, da mu bomo za naše potrebe odmerili samo tale okvirček, vendar pa velja še danes prav on za tistega, ki je s svojimi obupanimi, jeznimi in surovimi samomorilskimi poskočnicami pritegnil pozornost mainstream radijskih postaj na širšo seattlsko sceno.

Cobain je imel kot ključna figura za pravega grandžerja naravnost popolno otroštvo, to pomeni, da je odraščal v katastrofalnih družinskih razmerah sredi redneckovskega hlodarskega mesteca blizu Washingtona, ki ga je nekoč kasneje opisal kot kraj, kjer se mladina brez kakršnega koli pretiravanja obnaša in razmišlja natanko tako kot Beavis ali v najboljšem primeru Butthead. Cobainovo življenje je bilo en sam velik in z želodčno kislino pošprican kolaž jedkega sovraštva, občutkov večne neadekvatnosti in paralizirajoče tesnobe. Ko si je na grbo kot zakonsko družico navlekel še nič manj stravmatizirano in na momente celo huje vreščečo harpijo Courtney Love in začel čutiti neznanske pritiske multikorporativnih žarometov (svet je hkrati od njega pričakoval gore všečnega novega materiala in ohranitev brezkompromisne integritete, karkoli je že to pomenilo), je bil oder pripravljen za njegov veliki fade out.

Ob rojstvu hčerkice Frances Bean se je sicer zdelo, kot da se mu v prihodnosti odpirajo nekoliko bolj zeleni pašniki, vendar ga je dokončno dotolkel veliki uspeh fenomenalnega albuma In Utero, za katerega pa je sam dejal, da v resnici ne odseva več njegovih pravih čustev. Časa je imel še ravno dovolj, da je na vsesplošno navdušenje posnel epohalni razširjeni Unplugged, nakar si je z dvocevko in odmerkom težkih mamil, ki bi itak ubil slona, v herbariju svoje seattlske hiške dokončno zagotovil nesmrtnost. Tik preden je od kombinacije tablet in alkohola neuspešno padel dol prvič v Rimu, se je oglasil tudi v naši prestolnici, vendar se, čeprav se Nirvana in Ljubljana pravzaprav rimata, dolgoročno rokovski javnosti to očitno ni zdel kaj prida zanimiv podatek.

Glede na puščeno sporočilo je javnost domnevala, da je Kurt preprosto popustil pod vsemi pritiski, vendar je treba v račun všteti tudi njegove dolgoletne hude bolečine v želodcu, ki so mu življenje iz dneva v dan spreminjale v živi pekel in proti katerim mu je proti koncu v resnici pomagal samo heroin. Legije ekstatično razrvanih fenov so hišo oblegale še tedne po dogodku, sledila pa je tudi obvezna teorija zarote, po kateri naj bi bila Kurta v resnici počila Courtney Love v navezi s producentskimi moguli. Od smrti so imeli največ koristi trgovci s ploščami in Nirvanin simpatični bobnar s konjskim obrazom Dave Grohl, ki se na račun nekdanje razvpitosti s svojimi roko na srce precej medlimi Foo Fightersi še danes uspešno šlepa po MTV-ju. Če bo iz devetdesetih let zanamcem ostalo karkoli, bo to shirana uporniška faca Kurta Cobaina na majicah shiranih izgubljenih najstniških vrabčkov od tu do Kambodže.

povezava