Dvoglavi proteus

Transparent nad vhodom v Moderno galerijo vabi z naslovom Vulgata, izpisanim s črkami, ki jih je skonstruiral Damijan Kracina. Motiv in izhodišče zanje je bil proteus. Prvi hip črke vzbudijo različne asociacije: nekateri jih vidijo kot migotajoče semenčice, predvsem zaradi drobnih proteusovih ročic, ki obupano iščejo oporo, drugi spet kot faluščke, ki se vihajo sami vase ali ponosno kažejo v več smeri. A ob pravem fokusiranju oči prepoznajo proteusa.

"Umetnost je na tem svetu med drugim tudi zato, da vedno znova sili k drugačnemu razmišljanju," je v uvodu v katalog U3, tretjega trienala sodobne umetnosti, zapisala direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac. Pravico do drugačnega mišljenja si bo vzel marsikateri obiskovalec letošnjega U3. Leta 1994 so zastavili koncept prireditve, ki v triletkah prinaša različne poglede na sodobno umetnost. Štafeto pogledov na umetnost si izmenjujejo domači kustosi in tisti iz tujine. Letos je nosilec pogleda Gregor Podnar, umetnostni zgodovinar in kustus Galerije Škuc.

Podnar se je odločil, da pred slovensko javnostjo razgrne svoje politično stališče, in to v najširšem smislu te besede. V katalogu priobčena študija govori o državi, njenih institucijah, o naciji, o odnosu države in nacije do umetnosti ter o človeški substanci. Na hitro se zdi, kot da je hotel polemizirati zgolj s pred nedavnim objavljenim Nacionalnim kulturnim programom. Vendar je to videz, ki vara. Zavzel je pozicijo in prakso sodobnih umetnostnih kritikov in kuratorjev, ki uporabljajo tako imenovano antropološko metodo, pa karkoli že to pomeni znotraj sodobne teorije umetnosti. Pravzaprav je šel še dlje, kot kurator U3 je uporabil oblike inštalacij, ki so v šestdesetih letih, predvsem v akcijah družbeno najbolj kritičnih umetnikov, pomenile tudi ironizacijo običajnih galerijskih postavitev razstav. Podnar je izbral skupino umetnikov, katerih dela si je na neki način izposodil in poskušal z njimi materializirati svoje teze, zapisane v katalogu. Ali mu je to uspelo?

"Vendar ne gre za politično angažirano umetnost, kakršno pod to oznako ponuja sodobno umetnostno prizorišče, temveč za umetnost, ki reflektira politična vprašanja v najširšem smislu in se kljub temu - ali pa prav zato - zaveda svoje navezanosti na tukajšnji družbeni sistem, pri tem pa se izogiba razsvetljiteljsko didaktičnim ali politično korektnim gestam," je v katalogu zapisal Podnar. Sodobna umetnost je nepolitična ali pa povsem drugače politična, kot je bila umetnost v šestdesetih in sedemdesetih letih, saj se je spremenila tudi celotna družba. Da je umetnost, ki uporablja didaktično razsvetljenstvo, šepava in neučinkovita, pove praksa, da so umetniki hote ali nehote vezani na družbeni in politični prostor, v katerem živijo, pa je tudi dejstvo. Torej, kaj nam prinaša relacija: koncept U3, besedilo v katalogu in postavitev razstave? Poskus opredelitve kulturno-politične stvarnosti, ki med vrsticami govori o tem, da država še vedno kroji materialne razmere slovenskim ustvarjalcem z odmerjanjem drobnih finančnih doz ter z inertnim financiranjem velikih kulturnih institucij, ki dajo premalo za to, kar dobijo od države, posamezni samostojni ustvarjalci pa dajo preveč za tisto, kar so dobili od države. Ta razmerja in ironiziranje teh razmerij naj bi reflektiral prvi del razstave, s po svoje virtualnimi, a ironičnimi institucijami, kot je recimo Raziskovalni inštitut za geo-umetniško statistiko Republike Slovenije - projekt Alenke Pirman, Vuka Ćosića in Irene Woelle. Družbeno stvarnost oziroma "napetost med kolektivnim in individualnim" dokumentirajo videopripovedi iz vsakdanjega življenja kulturne antropologinje Vesne Moličnik in "inštalacija dnevne sobe povprečne slovenske družine", ki jo je postavil (opremil) zgodovinar Marko Štepec. Tretji element Podnarjevega U3 je sredi prostora galerije postavljena roza stena, ki nosi artefakte preostalih povabljenih umetnikov. Na tem mestu je treba poudariti še en element koncepta, da so galerijske stene v tem prostoru ostale prazne in bele, kot pravi kurator, kot nemi simbol kulturne institucije. Ob vseh konceptualnih pasteh se skorajda spregleda zatemnjeni prostor, v katerem sta projekt Darija Kreuha Barcoda in Mikrolab II Marka Peljhana, nedvomno najlepši in najbolj organski eksponat na U3 - to je akvarij z drobnimi ribicami neonkami. Zelo pomirjujoče!

In seveda še naslov letošnjega U3 - VULGATA, ki naj bi dal celotni razstavi okvir, bil glavno sporočilo in bistvo koncepta. Vulgata naj bi uvedla neke vrste demokratizacijo visoke kulture in hkrati pravico do razlike. Izraz vulgata sproži asociacijo na latinske izraze: vulgaris, torej na običajno, vsakdanje, na vulgo, ki pomeni ljudstvo, na vulgus - nižje ljudstvo in seveda na vulvo. Celoten niz pomenov, ki ga sproža vulgata, je širok, pa vendar je to v svojem prvotnem pomenu prevod biblije (namenjen nižjim slojem ljudstva), katere avtor je Hieronim iz Stridona, ki je bil v letih 382-385 tajnik papeža Damasusa I in je po njegovem naročilu priredil biblijo za širše ljudske množice. U3 je s privzetjem imena Vulgata dobil zanimivo ozadje in izbrana dela postavil v okvir, ki pa je zanje prevelik, vsaj glede na videno in napisano. Kajti kontekst, ki ga opredeljuje Vulgata, potrebuje zelo natančne in zahtevne priprave ter hkrati več vsebinskih poudarkov prav zaradi svoje zgodovinske pregnantnosti, pa tudi možnosti za provokativnost, ki je ni izkoristil. Dela, ki jih je Podnar postavil v "maestetično purpurni okvir - prirejen za ljudstvo", se izgubijo.