Skriti zmaj

Velika javnomnenjska raziskava je za nami. In kot kažejo rezultati, naj bi volitve 25. marca v Los Angelesu Oskarja za najboljši film leta 2000 vrgle Gladiatorju (by Ridley Scott), novi verziji Propada rimskega imperija, Oskarja za najboljši tujejezični film pa tajvanskemu kung-fu fenomenu Crouching Tiger, Hidden Dragon (Prihuljeni tiger, skriti zmaj), ki ga je posnel Ang Lee, režiser Razsodnosti in rahločutnosti. Za sondažo so kakopak spet, oh, kot vedno, poskrbeli Zlati globusi, ki jih že vse tja od konca II. svetovne vojne podeljuje dokaj zaprto Združenje tujih dopisnikov iz Hollywooda (Hollywood Foreign Press Association). Ni razloga za strah - število članov v tem Združenju je obratnosorazmerno s pompom, ki ga zganja. Z drugimi besedami, to famozno Združenje šteje le 84 članov. Le upamo lahko, da so glasovali vsi. Saj veste, zaradi čim bolj reprezentativnega vzorca. Ne pozabite namreč, da je članov Akademije, ki glasujejo za Oskarje, cca. 5.600. Kar seveda pomeni, da so Zlati globusi res le javnomnenjska raziskava. A po drugi strani, vsi dobro vemo, kako je s sondažami - včasih zelo držijo, včasih malce manj, včasih zgrešijo. In seveda: nikoli ne moremo vnaprej vedeti, kdaj držijo.

Globusi nimajo ravno slabega rezultata - v zadnjih dvajsetih letih so oskarje zgrešili le sedemkrat. Specifično, zgrešili so filme Zaljubljeni Shakepeare (Reševanje vojaka Ryana)... Pogumno srce (Razsodnost in rahločutnost)... Neoproščeno (Vonj po ženski)... Ko jagenjčki obmolknejo (Bugsy)... Šofer gospodične Daisy (Rojen 4. julija)... Gandhi (E.T.)... in Ognjene kočije (Na zlatem ribniku). Pomeni, da imajo pozitivno bilanco. Kar pa naj vas ne zavede. Zlati globusi namreč dobitnika Oskarja praviloma ne zadenejo takrat, ko dobitnik Oskarja ni povsem očiten in praktično že vnaprej znan - teh sedem "kiksov" se je pripetilo prav v takih situacijah. "Prekrivanje" Zlatih globusov in Oskarjev zato ni stvar inventivnosti Združenja, ampak stvar njegovega konformizma: tuji dopisniki ne rečejo, tale in tale reč je bila lani najboljša, ampak ugibajo, le kateri film bi lahko bil najbolj všeč članom Akademije? No, ob koncu januarja je to mogoče ugibati z veliko verjetnostjo, še toliko bolj, ker so tedaj glasovnice za oskarjevske nominacije že razposlane članom Akademije - in ker se kepa tedaj že vali po hribu navzdol.

Združenje je izmerilo, da se kani letos največ snega prijeti na Gladiatorja, potemtakem več kot na ostale nominirance - več kot na Sunshine, "ameriško" epsko družinsko sago madžarskega režiserja Istvana Szaba, ki mu je Mefisto pred dvajsetimi leti vrgel Oskarja za tujejezični film... več kot na Billyja Elliota (Stephen Daldry), britansko feel-good dramo o dečku, ki hoče postati balerina... več kot na Wonder Boys (Curtis Hanson), h'woodsko črno dramedijo o krizi srednjih let in pisateljski blokadi, ki tareta Michaela Douglasa... in več kot Erin Brockovich in Traffic, ki ju je režiral Steven Soderbergh, nekdanji wonder boy (Seks, laži in videotrakovi). Točno, Soderbergh je v istem letu pridelal dva "oskarjevska" filma, četudi zelo različna - "angažirano" romantično komedijo z Julio Roberts in iz roke posneti triler o trgovini z mamili a la Francoska zveza z Michaelom Douglasom. In oba sta postala 100-milijonska hita.

Povsem mogoče je, da se bosta med petimi nominiranci za najboljši film leta 2000 znašla oba. Fino, si rečete. Pa ni! Specifično, tako izhodišče je zanj zelo slabo. Zakaj? Iz preprostega razloga: mnogi člani ameriške filmske Akademije, kakih 5.500 jih bo, ki bodo glasovali za "najboljši film", bodo namreč svoje glasove neizogibno razdelili med oba Soderberghova filma, tako da bosta vsak posebej dobila premalo glasov. Kar seveda pomeni, da bo največ glasov in s tem tudi Oskarja dobil neki tretji film, ki sicer - če bi Soderbergh konkuriral le z enim filmom - ne bi imel nobenih možnosti. Rečeno naravnost: Erin Brockovich in Traffic se bosta med seboj požrla. Še toliko bolj, ker gre za zelo različna filma, ki lahko v Akademiji računata na izdatno podporo. Je pa res, da utegne Akademijo to svojo "razdeljenost" kompenzirati, to pa tako, da mu bo podelila Oskarja za režijo.

Da bo Soderberghu letošnji boj za Oskarja kalil Gladiator, je jasno. Če sodimo po Globusih, huh. Kaj to pomeni? Nič, le tole: Globusi so morda res "znanilec Oskarjev", toda niso edini. Obstajajo namreč tudi drugi orientirji, povsem merodajni pravzaprav, še zlasti v letih, ko ni kakih povsem izrazitih in absolutnih favoritov, ko potemtakem ni vse že vnaprej znano. In ker je letošnje leto tako, se kaže ozreti tudi po drugih orientirjih. Ergo: kaj dobimo, če pogledamo, katere filme so letos okronala največja in najbolj prestižna združenja ameriških filmskih kritikov? Kaj je reklo ameriško Nacionalno združenje filmskih kritikov: kateri film je the best? Prenesetljivo, ni ameriški, ampak tuj, tajvanski - Yi Yi (Edward Yang), še ena zgodba o urbani agoniji. No, za najboljšega režiserja so kljub vsemu razglasili Soderbergha. Zapleteno?

Zelo. Zlasti če upoštevate, da filma Yi Yi sploh ni bilo med nominiranci za Zlati globus, hej, niti v kategoriji tujejezičnih filmov... če upoštevate, da je Nacionalna filmska komisija (ja, konkurenčno ameriško nacionalno filmsko združenje) na prvo mesto postavila Quills (Philip Kaufman), film o mučeniškem življenju markiza de Sadea (Geoffrey Rush)... in če kakopak kot pomemben predoskarjevski orientir upoštevate tudi glasovanje obeh najbolj prestižnih ameriških regionalnih filmskih združenj, newyorškega in losangeleškega. Ironično, prvo združenje, ponavadi bolj sofisticirano, je za najboljši film leta 2000 razglasilo Traffic, potemtakem h'woodski film, medtem ko je drugo, ponavadi bolj populistično, za najboljši film razglasilo Leejevo tajvansko mojstrovino Crouching Tiger, Hidden Dragon. Še bolj ironično, to združenje je tudi za najboljši tujejezični film razglasilo tajvanski film - Yi Yi.

Vprašanje je torej le: Gladiator - Soderbergh - ali Tajvanci? Gladiator se je pokazal. Soderbergh je prihuljen. Tajvanci so skriti.