Barbika plus G. I. Joe

Prihajate iz ZDA, pogosto pa razstavljate in se predstavljate v Evropi. Kakšne razlike opažate med kulturama? So pomembne za razumevanje vašega dela?

V ZDA so neomejene sile korporativnega kapitala odpravile veliko pozitivnih socialnih zakonov, ki so navadno povezani z demokratičnimi vladami oziroma vladami "of the people for the people". Mi nimamo univerzalnega socialnega varstva, v številnih krajih nimamo zanesljivega javnega prevoza in veliko urbanih središč je zapuščenih, ker se je kapital preselil na cenejša območja. V mestu, kjer živim, ni kakovostnih trgovin za nakup hrane. Če želiš kupiti sveža živila, moraš imeti avto, da prideš do supermarketov, ki so na obrobju. Zaradi takšnih stvari so ZDA precej drugačne od Evrope, ®^tmmark pa izhaja prav iz tega konteksta, tako da ima veliko naših projektov smisel tukaj, v Evropi pa ne.

Pogosto sodelujete pri umetniških dogodkih. Se imate za umetnike, aktiviste ali za oboje? Kako vidite odnos med umetnostjo in aktivizmom?

To razlikovanje za nas ni zares pomembno. Spreminjamo oblike svojega delovanja: uporabljamo simbole in identitete, ki imajo pomen v izbranem kontekstu. Če smo torej povabljeni na umetniški dogodek, naredimo svoje delo relevantno za ta kontekst, ne ker bi se sami trudili ustvariti veliko umetniško delo, temveč ker skušamo spodbuditi socialno komunikacijo, ki je smiselna in na koncu razvija fundamentalni protikorporativni in ljudem naklonjeni diskurz. Če smo povabljeni na pravno konferenco, poudarimo pravne vidike svojega dela.

Za nas sta lahko umetnost in aktivizem isto. Dela, ki so bila narejena v času visokega modernizma - umetniki so zgolj polivali barve po platnih in jih prodali čimbogatejšim ljudem, kar so jih našli -, so bila preprosto zelo slaba umetnost. Radi bi videli, da bi se javna percepcija umetnosti premaknila nazaj k socialnim koreninam, iz katerih je umetnost tudi zrasla. Takrat je bila umetnost zares namenjena komunikaciji, skupnosti in aktivaciji dinamičnega socialnega obstoja. Seveda, občasno v ZDA zanikamo, da smo umetniki, ker nočemo odvrniti ljudi, ki sovražijo umetnost. Videti je, da približno pol ZDA sovraži umetnike (to se je izkazalo pri vsesplošni javni podpori odprave financiranja nacionalnih umetniških agencij pred desetimi leti). Če želimo tudi tej skupini ljudi približati svoje zamisli, se preprosto ne smemo identificirati z umetniki.

Vaša spletna stran je le del vaših dejavnosti. Kaj vse te še obsegajo?

Izvajamo precej fizičnih dejavnosti: potovanja in predstavitve so del tega. Večina naše dejavnosti pa poteka prek e-pošte. Odgovarjamo na velike količine e-pisem. Po svoje gre za svetovanje različnim aktivistom (culture jammers) iz vsega sveta. Kadar je treba, izdelujemo tudi videe. In seveda, smo prostovoljci, tako da imamo tudi vsak svojo zaposlitev, s katero se preživljamo.

Katero izmed svojih akcij bi posebej poudarili in kaj je vaša trenutna akcija?

Torej, ena izmed udarnih stvari je bila, da smo vzpostavili stran, ki je videti kot stran WTO, za skupino Yes Men, ki je od ®^tmmarka neodvisna skupina, a mislim, da je to, kar je naredila na gatt.org, vredno ogleda. Podatki o akciji so dostopni na www.theyesmen.org. Mi pa seveda zdaj izvajamo druge projekte, a so še skrivnost!

Odprti ste za sodelovanje. Kako lahko tisti, ki jih to zanima, vzpostavijo stik z vami? Kaj jim ponujate in kaj želite v zameno (od umetnikov/aktivistov in od investitorjev)?

Sistem deluje tako: ljudje predlagajo zamisli za projekte. Te preprosto objavimo na naši spletni strani. Če kdo prebere zamisel in mu je všeč, lahko ponudi pomoč ali denar. V bistvu smo podobni pralcem denarja - mi zgolj sprejmemo denar in ga damo naprej ljudem, ki izvajajo projekt. Potem lahko tudi pomagamo pri "oglaševanju" projekta - in po pravici povedano smo pri tem najuspešnejši, saj zelo malo ljudi dejansko prispeva denar.