Graščak ali mestni hišnik?

Mestna občina Ljubljana (MOL) je Festival Ljubljana (FL) "okronala" z upravljanjem Križank, ki so še vedno v lasti mesta, lani pa ste bili izbrani na razpisu za upravljanje ljubljanskega gradu. Obe infrastrukturi se prenavljata. Kakšna je finančna vrednost prenove in od kod denar za naložbe?

Prav zdaj končujemo investicijo v Križankah, vredno 75 milijonov tolarjev, ocenjena je bila na 65 milijonov tolarjev, pojavila pa so se dodatna dela. MOL je stoodstotni investitor. Petnajstega maja bomo dela končali. To je prva od treh faz, naslednja je lučni park, najdražja pa bo akustika. Iz proračuna MOL gre tudi denar za obnovo gradu. Županji in mestnemu svetu bomo predlagali, naj bi prostore za gostinsko in trgovinsko dejavnost oddali, vsi bodo, seveda, izbrani na razpisu. Ker smo javni zavod, moramo sodelavce za vsa dela poiskati z razpisom. Izbranim bomo podelili koncesije. Sredstva, ki jih bodo vložili v prenovo, bomo kompenzirali in obračunali pri najemu.

Po določilih za javne zavode se finančni presežki, če sploh so, ne smejo preliti v plače uslužbencev, porabiti jih morate za program in naložbe. Kako to, da je MOL plačnik investicij, kaj se dogaja s festivalskim zaslužkom?

Vsi lastni prihodki se porabijo za pokrivanje stroškov programa, neposrednih materialnih stroškov in za investicijsko vzdrževanje. Popolnoma normalno je, da je MOL, ki je lastnik, tudi plačnik investicij.

Obstaja kakšno časovno določilo, za koliko časa ste dobili Križanke in grad v upravljanje?

Za nedoločen čas.

Kakšen je zdaj položaj v zvezi z denacionalizacijo Križank?

Ni se kaj dosti spremenilo. Križniki imajo še vedno na ministrstvu za kulturo vlogo oziroma zahtevek za vrnitev v naravi, in to v celoti. Mi bi želeli sporazumno rešitev, v naravi bi jim vrnili prostore, kjer smo sedaj, in cerkev, pod pogojem, da potem prostori, kjer je šola, preidejo v naše upravljanje.

Koliko bo letos težak FL?

MOL financira del stroškov. Letos bo program FL (sprejela sta ga strokovni svet in svet zavoda) težak 232 milijonov tolarjev, MOL prispeva 77,4 milijona tolarjev. Druga sredstva pridobimo od sponzorjev in z oddajo prostorov. Glede najemnin smo deležni kritik, češ da smo predragi. Očitajo nam, češ da oddaje prostorov ne bi smeli zaračunavati tistim, ki bogatijo kulturno življenje Ljubljane. Mi vsi ga bogatimo. Nikomur ne morem glede najemnin oporekati. Sam sistem je pač tak in mi z najemninami pokrijemo 30 odstotkov deleža proračuna festivala. Če MOL hoče, da oddajamo prostore brez najemnine, naj nam potem iz proračuna zagotovi manjkajoča sredstva.

Sporno je to, da se subvencije iz ministrstva za kulturo prelivajo nazaj, posredno, v vašo blagajno in v blagajno MOL. Po zakonu tistim, ki dobivajo subvencije mesta in države, ne bi smeli zaračunavati najemnine, ampak samo dejanske obratovalne stroške.

Nas ne financira država. Letos naj bi dobili samo subvencijo za Slovenske glasbene dneve, ki so že bili in so bili zelo uspešni, a še danes ne vemo, koliko bomo od države dobili. Nase smo morali prevzeti ta tvegani podvig. Menda bomo od države dobili tudi sredstva za naložbe, vendar ne vemo, koliko. Niti ne vemo, pod kakšnimi pogoji bo država sodelovala, kaj bomo morali storiti v zameno.

Pa vendar me zanima, za koliko oddajate Križanke. S Cankarjevim domom imate že kar nekaj let vzajemni 50-odstotni popust. Kaj pa drugi: komercialni koncerti, Druga godba, Novi rock ...

... trenutno ga nimamo ... popusta s Cankarjevim domom, namreč. Položaj je tak, da ko smo poskušali skleniti dogovor ..., poslali smo ga na ministrstvo za kulturo in na MOL. Ministrstvo za kulturo je dogovor poslalo Uradu RS za varstvo konkurence ...

... to zgodbo poznamo in vemo, da je še vedno v postopku. Ste morda vmes spremenili samo sporne člene - če ste jih, kako ste jih preoblikovali - ali ste se lotili pisanja novega dogovora?

Takoj, ko smo od urada dobili informacijo, da smo v postopku, smo se lotili spremembe celotnega dogovora, ki upošteva pripombe urada, poslali smo ga uradu, ministrstvu in MOL, odgovora pa še ni. Upam, da bo zadeva rešena pred 1. junijem, ker bo takrat sodelovanje že moralo potekati. To pa bo za sabo potegnilo nove stroške za vse, za Drugo godbo, Novi rock, Cankarjev dom in seveda tudi FL.

Kaj pa imata na primer Novi rock in Druga godba pri tem, zakaj to za druge pomeni dodatne stroške?

To bo prizadelo vse, ki so imeli prireditve pri nas ali v Cankarjevem domu, skorajda vsi so imeli popuste. Tukaj gre za petelina, ki sta prezgodaj zakikirikala. Ker smo hoteli imeti urejene odnose, smo napisali dogovor. Popusti za vse druge so od 10 do 30 odstotkov (gre za količinske popuste). Merili sta bili tudi pomembnost dogodka in dolgoletno sodelovanje.

Kdo je imel največji popust?

Ne gre za popust, ampak za obratovalne stroške. Novi rock in Druga godba sta imela 30 odstotkov popusta.

Kaj to pomeni v konkretnih številkah, koliko je FL zaslužil s temi popusti?

Težko bi konkretno povedal, kdo je bil deležen popusta in kolikšen je bil. Letni prihodek od Križank je od 20 do 22 milijonov tolarjev, vsega pa investiramo v program.

Igor Vidmar mi je povedal, da skorajda ni razlike med najemom Križank in Hale Tivoli.

Verjamem. Križanke so boljše prizorišče za koncerte. Če smo primerljivi, pomeni, da smo mi prepoceni. To pomeni, da bomo morali s tem v zvezi kaj narediti. Križanke so neprimerljivo bolj kakovostno koncertno prizorišče kot Hala Tivoli.

... je pa ta večja in sprejme več ljudi ...

Vendar imajo Križanke zaradi imidža večjo vrednost. Rad bi dodal, da bo ukrep Urada RS za varstvo konkurence prizadel tudi Vidmarja in druge, sedaj jim na žalost lahko ponudimo oddajo prostorov brez popusta. Poleg tega obstaja več stroškov: treba je zapreti cesto, več varnostnikov je potrebnih, MOL plačamo za zaporo ceste. Glede dogovora: želeli smo doseči nižjo ceno storitev in prireditev. Dogovor bi bil sporen, če bi se cena vstopnice višala, v bistvu pa se niža.

Kateri del gradu je v vašem upravljanju in kaj vse se bo na gradu dogajalo?

Celoten grad je v našem upravljanju. Prav zdaj smo v fazi pogajanj glede investicij in predvsem z izvajalci del. Vsebine so odvisne od prostorov. Za zdaj še improviziramo. Grad je javen prostor, odprt za vse, nihče si ga ne more za stalno prilastiti. To pa ne pomeni, da za nekatere vsebine ne bo vstopnine. Naš program bo oblikovan in predstavljen v sklopih.

Ker upravljate velike površine in infrastrukturo - tudi vaš festival je vse bolj megalomanski -, to pomeni, da morate te prostore in festival napolniti. Doslej ste se že bolj usmerjali v komercialo in vse kaže, da bo tako tudi v bodoče.

Problem, ki se tu pojavlja, ni majhen. Smo v fazi, ko se morata mesto in država odločiti, kakšen festival hočeta. Vzdrževanje ni poceni, vse bolj se bližamo dragim vstopnicam in komercialnim prireditvam. Treba je zagotoviti sredstva za prireditve, ki nikoli ne bodo privabile množice obiskovalcev. Glasbeni del festivala se res zelo komercializira, po drugi strani pa imamo Slovenske glasbene dneve, ki niso komercialni. Po štirih letih brez vstopnine na Slovenskih glasbenih dnevih se nam je letos prvič obrestovalo, skorajda vse prireditve so bile polne. Ravnovesje je potrebno. Odločitev pa ni na naši strani. Če se država in mesto ne bosta odločila, se bo pojavilo kaj hujšega kot komercializacija, privatizacija na primer. Paradoks je na delu, imamo več kot pol zasebnega denarja in manj državnega oziroma mestnega. Zakoni in pravila, po katerih poslujemo, so taki, kot da bi imeli sto odstotkov proračunskega denarja.

Gledališče na gradu je še precej nedefinirano. Očitno se boste šli mainstream in komercialo, glede na to, da set za selektorja izbrali Borisa Kobala. Očitno bo moč na gradu videti že videne predstave, nič novega in drugačnega.

Gledališče na gradu je še v povojih. Letos smo dobili 5,5 milijona tolarjev. Novost bo letošnja lastna produkcija, in sicer Cankarja, Kmecla in Kuntnerja "Domovina, glej, umetnik v grajskih zaporih". Kar nekaj sestankov sem imel z direktorji in producenti tujih festivalov in institucij. Potrebnega je veliko prepričevanja doma, da bi lahko izpeljali tuja gostovanja ali celo koprodukcije. Potrebnega je več časa in predvsem več denarja.

Pet milijonov tolarjev zveni veliko samo za to, da boste že narejene predstave preselili na grad.

Stroški prenosa so zelo dragi. Pripeljati predstavo iz Nove Gorice na grad stane skoraj dva milijona tolarjev.

Mainstream bo pa vsekakor vladal.

Zakaj pa ne. Vemo, kam gremo in kaj bi radi dosegli in predstavili, čeprav finančno še vedno nismo primerljivi z drugimi podobnimi evropskimi festivali.

Pa vendar: če bi imeli ime, dober imidž, če bi bili zelo dobro seznanjeni s tem, kaj se dogaja v neposredni okolici, bi laže prišli do kakovostnih in cenejših predstav. V Vidmu, Benetkah in na Dunaju imajo zelo dobre klasične festivale z uglednimi imeni, če bi se povezali s katero od omenjenih institucij, bi bilo laže ...

Odvisno. Mi zaradi tega nismo hoteli pripeljati Placida Dominga, ker je postavil ceno 350.000 dolarjev. To se mi je zdelo preveč, mogoče bi lahko plačali 200.000 dolarjev, v kar ne bi bili všteti stroški opreme, orkestra. Za ta denar, ne, hvala. Slovenije se še vedno drži pridih Balkana. Vse je v redu, ko pridejo sem, pred tem pa ... samo dvigujejo ceno. S sosedi je najteže sodelovati, laže sodelujemo z Berlinom kot s Celovcem.

Kaj pa povezovanje z že delujočimi manjšimi festivali?

Sodelovali bomo s KUD-om, vzpostavili bomo umetniško transferzalo. Lahko ponudimo pomoč v tehniki, z našim kadrom. Večina teh festivalov že ima svoje programe in ukvarjajo se s področji, s katerim se mi ne.

Pa vas načelno to zanima, se vam zdi, da bi lahko bili programsko primerljivi in združljivi?

Pomoč v tehniki in sicer ... zakaj pa ne, sicer pa ne vem. Festivalov sicer ni preveč, če imajo sredstva za izvedbo ... v redu. Če se odzovem na javne polemike, češ da jih je preveč in da so si zelo podobni, se ne strinjam s tem. Sicer pa smo mi predvsem glasbeni festival, pri gledališču smo začetniki.

Koliko mednarodnih koprodukcij ste in boste imeli? Gre za koprodukcije v pravem pomenu besede, predvsem finančni vložki me zanimajo.

Skoraj celoten program je narejen na podlagi mednarodnih koprodukcij. Kot sem že povedal, stane 232 milijonov tolarjev.

Dvigalo na grad bo?

Razpis, ki ga bo objavila MOL, bo mednaroden. Naložba bo vredna približno 450 milijonov tolarjev. Menim, da je dvigalo nujno potrebno in pomembno za Ljubljano. Sicer pa vam lahko več o tem pove podžupan gospod Anton Colarič, ki projekt vodi.

Pred leti ste s svojo plačo sprožili medijsko kampanjo. Koliko zaslužite s tem, da ste direktor festivala?

Osnovna plača je 200.000 tolarjev, MOL mi prizna dodatek za uspešnost, to z drugimi dodatki znese nekaj več kot 300.000 tolarjev neto plače. Za grad ne dobim nič!

Pravi mestni graščak ste ...

... bolj mestni hišnik.