21. 5. 2001 | Mladina 20 | Kultura
Douglas Adams 1952-2001
Umrl je avtor kultnega Štoparskega vodiča po galaksiji, ki je odkril skrivnost življenja, vesolja in vsega
Ko se je zapiral milenij, so vsi sestavljali liste najboljših stvari stoletja. The best of. V vseh kategorijah. Med literarnimi listami je najbolj zaslovela tista, ki jo je lansirala Modern Library - "Najboljših 100 romanov 20. stoletja v angleščini". Pravzaprav so ven prišle tri liste: lista Odbora te založbe, lista bralcev in študentska lista. Douglasa Adamsa, kultnega britanskega pisatelja, kakopak ni bilo le na prvi, elitni, akademski listi, ki je z glasovi literarnih velikanov a la William Styron, Gore Vidal, Salman Rushdie in Joyce Carol Oates za prvaka razglasila Ulyssesa (James Joyce), na drugih dveh pa je bil, resda ne ravno visoko (51. in 72. mesto), toda obakrat z istim romanom - s Štoparskim vodičem po galaksiji (The Hitch Hiker's Guide to the Galaxy). Ki je padel z neba. Nenadoma leta 1979. No, Douglas Adams je nenadoma tudi umrl. Kar je bil za fane šok brez primere - star je bil namreč šele 49 let. V Santa Barbari ga je infarkt. V telovadnici.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
21. 5. 2001 | Mladina 20 | Kultura
Ko se je zapiral milenij, so vsi sestavljali liste najboljših stvari stoletja. The best of. V vseh kategorijah. Med literarnimi listami je najbolj zaslovela tista, ki jo je lansirala Modern Library - "Najboljših 100 romanov 20. stoletja v angleščini". Pravzaprav so ven prišle tri liste: lista Odbora te založbe, lista bralcev in študentska lista. Douglasa Adamsa, kultnega britanskega pisatelja, kakopak ni bilo le na prvi, elitni, akademski listi, ki je z glasovi literarnih velikanov a la William Styron, Gore Vidal, Salman Rushdie in Joyce Carol Oates za prvaka razglasila Ulyssesa (James Joyce), na drugih dveh pa je bil, resda ne ravno visoko (51. in 72. mesto), toda obakrat z istim romanom - s Štoparskim vodičem po galaksiji (The Hitch Hiker's Guide to the Galaxy). Ki je padel z neba. Nenadoma leta 1979. No, Douglas Adams je nenadoma tudi umrl. Kar je bil za fane šok brez primere - star je bil namreč šele 49 let. V Santa Barbari ga je infarkt. V telovadnici.
To, kar je bil za Adamsa Štoparski vodič po galaksiji, je bil za Fitzgeralda Veliki Gatsby, za Salingerja Lovec v rži, za Goldinga Gospodar muh, za Hellerja Catch-22, za Huxleyja Krasni novi svet, za Keseyja Let nad kukavičjim gnezdom, za Tolkiena Gospodar prstanov, za Hammetta Malteški sokol in za Roberta Pirsiga Zen in umetnost vzdrževanja motociklov - roman, od katerega bi lahko živel do smrti. Roman, od katerega bi lahko do smrti živeli tudi njegovi otroci. In vnuki. In polovica Tretjega sveta. Iskreno rečeno, ne le zato, ker so ga prodali v nakladi 14 milijonov izvodov. In tudi ne le zato, ker je postal kulten in ker zaradi kultističnega nenehnega vračanja-k-isti-stvari čaka dolgo, stabilno, bogato življenje. Pač pa zato, ker je postal mini industrija. Štoparski vodič po galaksiji so namreč prelevili v TV serijo, dvojni album, računalniško igrico, monumentalno spletno stran (h2g2) in gledališko predstavo. In seveda, ne pozabite, da Štoparski vodič sploh ni štartal kot roman, ampak kot radijska serija - leta 1978. Leto kasneje jo je Adams, do tedaj radijski in televizijski scenarist (Doctor Who), predelal v roman. V bestseller. V megaseller. V senzacijo. V fenomen. V kolk generacij. V roman sui generis.
Šur, sledila so mnoga, zelo uspešna nadaljevanja (Restavracija na koncu sveta, Življenje, vesolje in vse itd.), toda ironično, Štoparskega vodiča, ki je bil hit vseh medijev, do sedaj niso spravili le na film. Ne da ni bilo interesa. Prej narobe. Mnogi so se prijavljali za vlogo Arthurja Denta. Rowan Atkinson. Jim Carrey. Celo Bruce Willis. Kot da je to kaj spremenilo. Nenehno ga obljubljajo in najavljajo, fani pa ves čas špekulirajo. Ni čudno, film Štoparski vodič po galaksiji je v predprodukciji že vse od izida romana. Trenutno ga meri in medi studio Disney, ki so ga Adamsovi "zaskrbljeni prijatelji" pozvali, da naj vendarle že preide od besed k dejanjem, še toliko bolj, ker se je Adams pred dvema letoma v Kalifornijo preselil prav zato, da bi pognal produkcijo. Napisal je celo scenarij. In Disney je že tudi določil režiserja. Nič. Spet rdeča luč. Menda zaradi previsokega, stomilijonskega budžeta, ki da je potreben za pakiranje te satirične sci-fi odisejade dveh dinamičnih intergalaktičnih štoparjev. Eh, in ko bodo budžet enkrat odobrili, si bodo bržčas kljub temu ponovno zastavili tisto dobro, staro, smešno vprašanje: je Štoparski vodič po galaksiji sploh prevedljiv v film? Vsekakor, tu ni več vprašanje, kako si ultra pikareskni Štoparski vodič po galaksiji na velikem platnu predstavlja režiser, Disney ali pa sam Adams, tehnofrik, ki je med prvimi lobiral za osebni računalnik, internet in računalniške igrice, ampak kako si ga na velikem platnu predstavljajo fani. Če namreč Štoparski vodič na platnu ne bo izgledal tako, kot si ga predstavljajo fani, se mu lahko pripeti to, kar se je pred leti pripetilo Herbertovemu kultnemu romanu Dune, ko je prišel na platno - fanov ni bilo. Ignorirali so ga. To ni to, David!
Štoparski vodič po galaksiji je kakopak otrok kontrakulturnih vrednot - psihedelije, tripov, kozmične duše, speed frikovstva, hepeninga, mavričnih posterjev, logike absurda, gravitacije svetlobe, straha pred atomsko bombo, transcendentalne meditacije, zen dade, hipijevske tehnofilije, ekstaze zgodovine in štopanja. Specifično, Adamsu se je Štoparski vodič po galaksiji utrnil leta 1971, ko je pri osemnajstih štopal po Evropi - s Štoparskim vodičem po Evropi pod pazduho, se razume. "Ležal sem na nekem polju, že rahlo zadet, ko mi je kapnilo, da bi bilo zelo dobro, če bi kdo napisal Štoparski vodič po galaksiji." Ne dvomim, da je leta 1971 v tedanji spaced-out Evropi nabasal na vse mogoče frike, ki jih je nekaj let kasneje prevedel v intergalaktična bitja - v Zaphoda Beeblebroxa, dvoglavega eks hipija... v Trillian, njegovo bejbo... v Marvina, paranoičnega, kronično depresivnega androida... v Veeta Voojagiga, s kemičnimi svinčniki obsedenega diplomiranca... in kakopak v Arthurja Denta, štoparskega Zemljana, in Forda Prefecta, njegovega prijatelja, kobajagi brezposelnega igralca, v resnici itija, ki le nekaj trenutkov pred uničenjem Zemlje zbežita v vesolje, kjer jima pot kaže Štoparski vodič po galaksiji.
Čas postane iluzija. Čas za kosilo pa iluzija in pol. Arthur se kmalu počuti kot vojaška akademija - po malem se onesvešča. Kar pride od teleportacije. "Raje se pripravi na skok v hyperspace. To je zelo neprijetno - kot bi bil pijan." "Zakaj pa je pijanost neprijetna?" "Vprašaj kozarec vode." Ha. Konec je s časom, ko so bili ljudje še junaški, ko so bile stave še visoke, ko so bili možje še pravi možje, ko so bile ženske še prave ženske in ko so bile male kosmate kreature s planeta Alpha Centauri še prave male kosmate kreature s planeta Alpha Centauri. Ja, ob koncu sedemdesetih, v času Vojne zvezd, sta se Zemlja in vesolje zdela res komična. Če nisi imel mamutskega smisla za humor in samoironijo, nisi preživel. Niti na Zemlji. Niti v vesolju.
"Odlično! Nekdo naju skuša ubiti!"
"Odlično."
"A ne veš, kaj to pomeni?"
"Ja. Da bova umrla."
"Že, toda razen tega."
"Razen česa?"
"Pomeni, da sva na sledi nečesa pomembnega!"
"Kako hitro se lahko spraviva s te sledi?"