Vanja Pirc

 |  Mladina 20  |  Kultura

Statusni simboli

Koliko so vredne slike slovenskih slikarjev? Od 10.000 do 70.000 mark.

Marko Peljhan: Atol - sistem 7, cena: 25.000 mark

Marko Peljhan: Atol - sistem 7, cena: 25.000 mark

Umetniška dela pri Slovencih veljajo za statusni simbol. Pa čeprav galeristi pravijo, da cene slik, če gledamo nanje kot na naložbo v prihodnost, niso posebno visoke. "Brez pomena je zavajati ljudi, da so slike tako drage. Včasih ljudje niso mogli vlagati v nepremičnine, zato so kupovali slike. Danes se vlaga v druge stvari, povpraševanja ni toliko, zato so se cene znižale," meni Taja Brejc, lastnica galerije Equrna. Kljub (menda) nižjim cenam smo se odločili raziskati, kateri izmed slovenskih slikarjev na trgu dosega najvišje cene, za delo katerega našega umetnika smo torej pripravljeni odšteti največ. Je to Jože Ciuha, za čigar Žene (mešana tehnika na pleksiju, 1998) so na prodajni razstavi v prostorih ministrstva za gospodarske dejavnosti leta 1997 zahtevali 210.000 mark? Morda, a slike ni kupil nihče. Kajti tudi če je delo naprodaj po tako visoki ceni, še ne pomeni, da so ga kupci pripravljeni kupiti. Realna cena za Ciuho naj bi tako znašala okoli 15.000 mark.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Vanja Pirc

 |  Mladina 20  |  Kultura

Marko Peljhan: Atol - sistem 7, cena: 25.000 mark

Marko Peljhan: Atol - sistem 7, cena: 25.000 mark

Umetniška dela pri Slovencih veljajo za statusni simbol. Pa čeprav galeristi pravijo, da cene slik, če gledamo nanje kot na naložbo v prihodnost, niso posebno visoke. "Brez pomena je zavajati ljudi, da so slike tako drage. Včasih ljudje niso mogli vlagati v nepremičnine, zato so kupovali slike. Danes se vlaga v druge stvari, povpraševanja ni toliko, zato so se cene znižale," meni Taja Brejc, lastnica galerije Equrna. Kljub (menda) nižjim cenam smo se odločili raziskati, kateri izmed slovenskih slikarjev na trgu dosega najvišje cene, za delo katerega našega umetnika smo torej pripravljeni odšteti največ. Je to Jože Ciuha, za čigar Žene (mešana tehnika na pleksiju, 1998) so na prodajni razstavi v prostorih ministrstva za gospodarske dejavnosti leta 1997 zahtevali 210.000 mark? Morda, a slike ni kupil nihče. Kajti tudi če je delo naprodaj po tako visoki ceni, še ne pomeni, da so ga kupci pripravljeni kupiti. Realna cena za Ciuho naj bi tako znašala okoli 15.000 mark.

"O realni tržni vrednosti ne moremo govoriti, ker pri nas ni trga," primer pojasnjuje Andrej Medved. Sicer pa je v osnovi, pravi Brejčeva, s cenami tako: "Slabši, ko so slikarji, višje cene imajo. To so sicer pametni ljudje, ki so se odločili, da bodo svojo obrt spravili do konca. Kdor investira v Slano, Plestenjakovo, Španzla, Perka, zdaj veliko plača, bo pa čez nekaj let morda iz tega dobil polovico." "Komercialni avtorji obstajajo povsod. Pri nas so cene njihovih del okoli 10.000 mark, včasih tudi več," dodaja poznavalec različnih umetniških trgov Brane Kovič. Tudi kakšen cenik umetnin pri nas ne obstaja in ga, pravi Kovič, niti nima smisla delati, ker je veliko črnega trga in bi bili podatki pristranski. Zato so najboljše izhodišče cene v prodajnih galerijah. Navadno so postavljene v nemških markah, predvsem zato, da se avtorji in galeristi zavarujejo pred inflacijo.

Načeloma dosegajo višje cene dela že umrlih umetnikov, čeprav se najde tudi kakšna izjema. Kako pa je s sodobniki? "Ti si cene postavljajo sami," smo izvedeli v galeriji Ars,"mi jih sugeriramo le pri mlajših, pri uveljavljenih pa ne." Najdražja slika, ki so jo prodali doslej, je bila Marušičeva za 13.000 DEM. V Equrni so največ, 25.000 DEM, ponudili za Atol - sistem 7, svetlobni objekt Marka Peljhana iz leta 1998, vendar je to izjemna cena, na katero je vplivala tudi velikost dela, saj to meri kar 2,8 x 6 m. Iz istih razlogov so za delo Revirji, katerega avtorji so Irwini, ponudili 20.000 DEM. "Cena, po kateri se na slovenskem trgu prodajajo likovna dela sodobne umetnosti, je največ 10.000 mark, glavnina pa znaša od 2000 do 7000 mark," je prepričana Brejčeva. "Umetnik, ki želi več kot 10.000 mark, dviguje svojo ceno, to pa ni realno. Tisti, ki plača več kot toliko, sliko preplača." Temu pritrjuje Kovič, a meni, da so cene nekoliko višje: "Za živečega slikarja, za pomembno delo, se plačuje do 20.000 mark, za izjemno delo (teh pa je 2 do 5 odstotkov) do 25.000. Kdor plača več kot toliko za delo živečega slovenskega slikarja, je mastno plačal. Večina sodobnikov se sicer blazno visoko ceni, vendar se cena ne oblikuje po njihovih pričakovanjih. Z zmernimi začetnimi cenami, razstavami, s kritikami in priznanji cena postopoma raste." Živko Marušič si je recimo z razstavami v tujini povišal rating z 8000 na 15.000 mark. "Marušič je na bolonjskem sejmu dosegel solidno ceno - 15.000, sicer velja od 12.000 do 20.000 mark. Emerik Bernard je med živečimi ustvarjalci po mnenju večine strokovnjakov najpomembnejši, ker pa je osebno skromen, so cene njegovih slik od 8000 do 12.000 mark." Malce drugačne številke navaja Medved: "Dela Iva Prančiča v avstrijskih galerijah kupujejo za 5000 mark, vsekakor ne za več kot 10.000, enako velja za Marušičeve slike na nemškem, španskem, portugalskem trgu. Marušič je uveljavljen od Trsta do Milana, a tudi cena njegovih slik je omejena z navedenimi zneski. Bernard dosega na slovenskem trgu za večja dela 15.000 mark, največ verjetno 20.000." Je mogoče, da še več? Tako Lilijana Kenda iz galerije Lala trdi, da Bernard seže tudi čez 20.000 mark, sami pa so njegov kolaž prodali za 18.000 mark. Sicer naj bi Bernardove slike v tujini dosegale bistveno višjo ceno. "Vsaj sodeč po ocenah o vrhunskosti njegovega slikarstva uglednih kritikov in galeristov v Evropi, a ga evropski trg še ne pozna," meni Medved.

Rekordi

Na Slovenskem je še vedno daleč največ povpraševanja po četverici impresionistov, po Matiji Jami, Rihardu Jakopiču, Mateju Sternenu in Ivanu Groharju. "Njihova cena je narasla zaradi pomanjkanja njihovih del," navdušenje razlaga Brane Kovič. "Kapitalni Jama tako dosega 25.000 mark, drugače od 8000 do 15.000. Jama je bil najbolj produktiven, še je mogoče dobiti njegove manjše, manj kakovostne slike. Sternen, ki je tudi imel veliko produkcijo, ima malo višji rating, od 25.000 do 40.000 mark. Muzejski Jakopič pa se prodaja za 45.000 do 70.000 mark." Najdražja slika, ki so jo prodali v galeriji Hest, je bila ravno Jakopičeva Ob klavirju, olje na platnu, stala pa je 70.000 mark. "Grohar bi dosegel dosti višje cene, če bi ga dobili, pa je slik malo," pravijo. Groharjev opus je majhen, umrl je mlad, k impresionizmu pa je prešel slabih deset let pred smrtjo. Vendar Brejčeva meni, da se je slovenski trend po zgledu svetovnega že spremenil: "Impresionisti so doživeli boom pred desetimi leti, zdaj so bolj zanimivi Pregelj, Stupica, Kos, Pilon." Predvsem za Pilonove slike bi zaradi skromnega opusa marsikdo plačal veliko. Med umetniki, ki so se izšolali pred drugo svetovno vojno, kot so Kregar, Pregelj, Mihelič, Omerza, pa Kovič posebej omenja Stupico, ki je "po mnenju večine iz stroke poleg Zorana Mušiča številka ena," torej najpomembnejši. Cene, kot ugotavlja Medved, so okoli 50.000 do 80.000 mark za ključna dela.

Vsekakor je poglavje zase Zoran Mušič, 92-letni slikar slovenskega rodu, ki je študiral v Zagrebu in izhaja iz kluba neodvisnih. Umetnik svetovne slave že od povojnih časov živi v Benetkah in Parizu, poleg Slovencev si ga lastijo tudi Italijani in Francozi, zato Kovič pravi, "da zanj pravila slovenskega trga ne veljajo. Dosega tudi do 1,5 milijona francoskih frankov, povprečno pa od 200.000 ali 300.000 frankov do milijona." Se pravi, da je nedvomno najuspešnejši slikar slovenskega rodu. Kendova pa se spomni, da so letos na bolonjskem sejmu za Mušičevo olje zahtevali celo 800.000, 900.000 mark. Ali je sliko kdo kupil, se ne ve.

Irwin: Revirji, cena: 20.000 mark

Irwin: Revirji, cena: 20.000 mark