Od zelene doline do rdeče dvorane

V poznem sobotnem popoldnevu je bila obcestna reklama za night-klub tako rekoč prvi smerokaz za Žalec. Ko sva malce zatem v središču mesta to omenila Gregorju Čulku, prvoborcu za klub, primeren za mladino, se je zgolj nasmehnil: "Tista zabava zaradi mene če je ali pa če je ni!" S svojimi prijatelji je lahko zgolj na ulici ali v parku. Drugi pa so vse bolj na heroinu. Ta tema je sicer vedno manj tabu v okolju, kjer se še v mladinskem centru ne pije in ne kadi! "Vse okoliške šole so speljale anonimno anketo Mladi in droge, le šola v Žalcu ne," razlaga v svojem nenehnem opozarjanju na prisotnost problema heroina v okolju. Od protestnih shodov Društva staršev za pomoč mladini (DS), iz katerega je kasneje izstopil in povedel neodvisno skupino Mladi ustvarjalci, do sedaj, ko znova združeni opozarjajo na nefunkcionalnost sedanjega žalskega mladinskega centra (ŽMC).

O odprtju tega smo že poročali pred nekaj tedni. Sedaj se kažejo prvi učinki delovanja centra. Dva tedna po zagonu je Slobodanka Kompoš, predsednica DS, v dopisu županu opozorila: "... se je v zadnjem mesecu veliko mladih obrnilo na nas. Iz njihovega nestrinjanja z delom mladinskega centra je razvidno, da mladina ni dobila tistega, kar potrebuje." Sedaj tudi DS podpira Čulkovo pobudo Mladinska ustvarjalna komuna. Ta alternativni program ni namenjen delitvi mladih, kot se je izkazalo za stvari, ki so bile izpeljane do sedaj: po tem, ko so v Žalcu odprli center Želva (za narkomane v vseh stadijih uživanja opiatov), je bilo očitno zelo hitro treba odpreti prostor za druge, drugačne mladince. Na dan norcev so odprli ŽMC ...

Klub v pritličju novega večnadstropnega bloka je ob našem prihodu že gostil kar nekaj mladcev, ki so največ uporabljali igralne in brskalne zmogljivosti računalnikov. Center je - po pričakovanjih in napovedih - sterilen, brez kakršne koli možnosti razvoja klubskega segmenta mladinskega centra! Vsekakor se v njem še zadržujejo tisti s spodnje starostne meje, ki so jo bili postavili pri 12 letih. Zgornji, 26 let, pa se prej približajo zaposleni! ŽMC je ustanovljen kot društvo, saj bi bil kot javni zavod precej bolj neodvisen od glavnega financerja - žalske občine.

Ta bo letos zanj namenila okoli 5 milijonov tolarjev, vendar se je bati, da začetek županove predvolilne kampanje ni dosegel svojega namena. Precej ljudi, zaposlenih pri projektu, je službo nastopilo letos, tako da edino kontinuiteto zagotavlja notorični župan, ki še ni odgovoril na dopis predsednice DS. Na niz naših vprašanj je odgovoril po zaključku redakcije, trdi pa, da je vseskozi upošteval ideje mladih. Vsekakor bo moral odgovarjati na vprašanja v domačem okolju, saj bo drugače ŽMC postal začetek konca namesto nadaljevanja županovanja. Skrb zbujajoče je, da so politične intrige in kratkoročni interesi prevladali v okolju, kjer je edina izbira ostala ulica ali injekcija.

Celjski pisker

Streljaj od celjske železniške postaje, na prvem križišču, je nastanjen Kljub. Obstaja še iz ZSMS-jevskega hipijevskega leta '65, sedanjo podobo pa nekako ohranja od obnove leta 1986. Konec osemdesetih je bilo najživahneje. Prvi v okolici se je ukvarjal z javnimi pomenkovanji, foto- in videosekcijo ter sekcijo za računalništvo. Glasbeni večeri so bili nekaj posebnega. Recimo "Pokaži, kaj znaš", kjer je vsak lahko na plan izbezal svoje skrite talente. Večeri "To je moja glasba" pa so bili namenjeni teženju publiki z vrtenjem muzike po lastni izbiri. A v Kljubu niso potekali le plesni večeri pod taktirko uvoženega Marjana Ogrinca, ampak ga je obiskalo tudi kar nekaj odmevnih izvajalcev. Med njimi so se znašli z mlako krvi zaliti Satan Panonski, nemški vodka punkerji Inferno, obalni kantavtor Marko Brecelj, Partibrejkers, Disciplina kičme ... Subkulturniki, za katere je bil klub že od nekdaj stična točka, so nenehno trn v peti. Najbolj okoliškim stanovalcem, ki jim nočni obiskovalci kalijo mir in ogrožajo higieno, sicer pa je manj težav v samem klubu kot v njegovi okolici. Časi, ko je Kljub prirejal tri koncerte na teden, so le še nostalgični prebliski v spominu rokozavrov. "Pol se je pipca zaprla!" Sedaj ne dobiva dotacij in ni rentabilen. "Če se bo enkrat zaprlo, se verjetno ne bo več odprlo. Ob tem ni zanimanja za ohranitev," vidi okoliščine Dari Ajdnik, kljubski šef. V kleti galerija in kiberkafe, ki obratujeta med tednom, ob koncu tedna pa odprejo zgornje nadstropje. Navkljub transformaciji iz subkulturnega kluba v družbo z delno odgovornostjo se trudijo, "da bi ostal rockerski. Ampak vedno težje gre skozi ...". Celje med tednom nima študentov, dijaki pa zavijejo tja le dopoldne, sicer je njihovo standardno zbirališče ob Savinji. V zadnjih časih je sicer rock'n'rolla vse manj, je pa definitivno pomemben del ponudbe že zaradi nastopanja v živo, drugače bi le predvajali glasbo z gramofonov. Tudi finančna slika ni obetavna. Ker se financirajo sami, jim grozi komercializacija ali samoukinitev. Vsekakor bi bili najbolj oškodovani Celjani, saj bi izgubili pomemben del umetniške ponudbe v mestu.

Kljub je sicer prvi, ni pa edini prostor, ki ponuja drugačno kulturo. Tu sta še Mladinski center Celje in KUD Underground. V Celju od rock'n'rolla lahko živi le Strelnikoff, kakor pravi glasbeni programski vodja Mladinskega centra Celje Matevž Cene, in doda: "Rock'n'roll koncerta sploh ni mogoče narediti pozitivno, ker folk sploh ne hodi na koncerte." Predvsem pa je glavni problem celjske kotline v tem, da ne premore dvorane za 500 do 800 ljudi, torej za malo večje dogodke. MC sta pred dvema letoma ustanovila občina in klub študentov. Ravno zato, ker je MC javni zavod, je ponudba malce širše zastavljena kot v navadnih klubih. Kar zadeva glasbeno ponudbo, je politika takšna, da predstavljajo še neuveljavljene skupine, hkrati pa pripravljajo urbane jazzovske in etnokoncerte, se pravi nekonvencionalne oblike glasbenega izražanja. Med drugim pod isto streho najdejo prostor za druženje in ustvarjanje folklorne skupine in istospolno usmerjeni. Bolj odmeven je festival balkanske godbe, kamor povabijo Madžare, Bolgare, Romune in druge eksotične vzhodnjake. Ker so subvencionirani, si lahko privoščijo izgubo in minimalno vstopnino. Ponudba za konec tedna, ko je odprt tudi šank, je doslej malce zaostajala za dnevno (tečaji, delavnice, predavanja ...), a odločeni so, da vikendaške večere brez koncertov zapolnijo z rave partiji. Ne običajnimi, ampak s tematsko vsebino. Ravno ob našem obisku sta navzoče razveseljevala madžarski in bolgarski DJ na Balkan Trans Acid Groove partiju. Sicer je obisk v klubu, ki mu večina očita preveliko sterilnost, v povprečju nekje okoli 60 ljudi; malo boljša je slika le, ko nastopijo mladi bendi in pridejo tja celi razredi sošolcev. "Mladi ob večerih spomladi hodijo v park. Mogoče nam je občina priskočila na pomoč tudi zato, ker so občinarji mislili, da se bo vsa mladina spravila sem. Vendar je utopično pričakovati, da bi ta prostor postal centralna točka zbiranja," je realist direktor MC-ja Tone Kregar, širši javnosti bolj znan kot član MI2. Velika konkurenca so v zadnjem času le lokali z DJ-ponudbo, ki jim speljujejo najstnike. Zato se povezujejo z drugimi klubi, predvsem s štajerskimi, si z njimi izmenjujejo izvajalce, ustanovili pa so še mladinsko mrežo Mama.

Celjska klubska scena je vse prej kot mrtva. V mestnem jedru deluje še KUD Underground. Rockovski (in jazzovski) klub, katerega stopnice se spustijo v odlično izolirano klet in razkrijejo več kot solidno večprostorsko notranjost. Z odrom za koncerte. V središču so pred stotnijo srednješolcev igrali vrstniki. Resda zvočna slika ni primerljiva s tisto, ki jo ustvarjajo starejši profesionalni kolegi, je bilo pa zato ozračje povsem pristno. Na mizah štajerska podlaga (beri: Laško), da obdelave komadov skupin Pearl Jam, Clash in drugih idolov v ušesih publike ne naletijo na kritiko za vsako malenkost, ki komu ni povšeči.

Klub je zaseben, vendar to še ne omogoča povsem normalnega delovanja. V ozadju so bili interesi, da se klub ne odpre v stavbi, v kateri sta lastnika Jože Lipnik in Jasin Napast prostor preprosto kupila in se tako "izognila" strošku najemnine. Seveda pa ne delata proti profitu. Prostor bo na dan izida tega članka star leto in dan, v njem pa je bilo doslej okoli 50 koncertov in prireditev. Približno petina gostujočih, drugo pa lokalni bendi. Med pogovorom z Jožetom je k nam pristopil mladenič in ga neposredno nagovoril: "Ti, imamo en bend, potencialen hit, pa bi se za špil zmen'li...". "Hit me ne zanima, za špil pa ni problema," je z enim stavkom sprejel koncert. In če so bili vsaj pol tako uspešni kot to soboto, potem samo potrjujejo Jožetovo zamisel o preživetju v mestnem jedru, medtem ko Celje hira: "Preživi se iz trme!" KUD se prijema in očitno generacija @, domnevno zasičena z vsem, le je z nečim zadovoljna. Oziroma tudi obuja enajsto šolo. Ne prav pod mostom, marveč ob Savinji, kjer potekajo množični treningi za vstop v elitno slovensko druščino - alkoholikov.

Nič diskotek, samo MC

Če vas bo natakarica v lokalu na velenjski avtobusni postaji napotila do MC-ja s taksijem, ji ne prisluhnite. Nekaj metrov proč namreč stoji Rdeča dvorana, z druge strani pa je vhod v MC Velenje. Ob vstopu takoj pritegne pozornost antitrendovska galerija, večerni šank pa podnevi počiva. Takrat v MC-ju potekajo kaj drugačne dejavnosti. Dopoldanski program zna biti obarvan celo lutkovno, dostop na splet pa je možen v kiberkafeju, ki se ob koncertih spremeni v nič kaj virtualen backstage. Sedaj so nabavili centralno ozvočenje, a je še daleč do brezskrbnosti. Siniša Hranjec, eden od promotorjev, sicer pa večni rock'n'rollerski entuziast, usposablja filter na reflektorju kar s škarjami in z lepilnim trakom. Glavna težava je po besedah direktorja MC-ja, Aleša Ojsterška, dinamika dotoka denarja. "Prva sredstva za delo od januarja naprej bomo dobili julija." Sedaj skušajo rešiti težave z upravnimi postopki. Plačevanje s sedemmesečno zamudo jim požre veliko denarja za zamudne obresti in sodišča.

Precej drugače kot pred trideset in več leti, ko je dejansko bogatejša mladina, zbrana v šaleškem študentskem klubu, pričela sanjariti o klubu. Ironija je, da so ob gradnji Rdeče dvorane mladinci prispevali nezanemarljive deleže iz svojih takrat precej bogatejših skladov. Sicer sta obstajala dva kluba, ki sta zatonila z generacijami. Te so postale pozicija, prišla pa je nova mladina. Leta 1992 so zbirali podpise za MC, stvari pa so se dejansko premaknile šele čez leta. Ko sta LDS in ZLSD predlagali ustanovitev, je jedro nasprotnikov MC-ja, zbranih okoli Boruta Koruna, zaviralo nastanek (danes) javnega zavoda. Klasični fobični antiklubovski argumenti (šank, mamila, prostitucija) tudi tukaj niso bili uspešni na dolgi rok, politični argumenti pa so popustili pred dejansko potrebo. Ko je občina videla, da ima sogovornika na državni ravni, so nekaj časa mleli o mamilih, a v Velenju se še smotke puhajo na drugi strani Rdeče dvorane. Nekaj deset metrov od vrat MC-ja so policija, gasilci in črpalka. V štirih letih ni bilo policijske intervencije, tako da so zgodbe o razvratu vsaj prenapihnjene.

Decembra 1996 so dobili 80 stolov, šest reflektorjev in gole stene. Po 20 letih, ko so vsi pozabili na mladinski rdeči vložek za 250 m2, se je udejanil v enakobarvni športni dvorani. Zdaj imajo 220 m2, čez kak teden pa jih bo še enkrat toliko. Občina da dve plači in vsako leto poldrugi milijon za MC ter milijon sto tisoč za Kunigundo, festival mladih kultur Velenja, katerega programski vodja je Aleš Črnič. Zavod ima letnih stroškov za okoli 20 milijonov, nastanejo pa v 252 dneh dela centra s skupaj 465 dogodki v minulem letu. Koncerti se začnejo zgodaj, da so lahko dijaki do polnoči doma. "Zagotavljamo staršem, da so otroci s kupljeno vstopnico lahko doma do polnoči." Sicer dogodke obiskuje od 20 do 220 ljudi, kolikor znašata rekorda Hladnega piva in domačinov Res Nullius. Najpolnejši termini so zimski, koncertni cikel (prijavljen na MzK in za 13 koncertov podprt z 250 tisočaki) pa se je ob prihodu poletja končal. Aleš za večino projektov pravi, da jih "spremljam. Hodim za njimi in plačujem račune." Videotop je vse manj na razpolago, ker so se na občini naučili delati z njim.

Mladinska baza v Velenju je in je ni. Problem Velenja je - kako znano - pomanjkanje diskoteke. Na strani velenje.com v diskusiji mladih v oči zbode "ne pa da mormo hodit žurat v MB, ker je Veleje full zabačeno". Prodajanje mladinskega centra pod zabavno usmeritvijo ne gre. "Mi za to nismo sposobni. Stvari, ki naj jih fura trg, naj jih kar. Mi raje zatežimo, kot da se zabavamo," energično razloži Ojsteršek. "Za zabavo ne moremo porabljati javnega denarja. Tega prvi ne podpišem." Toda problem pomanjkanja lokalne podjetniške diskotečne iniciative ni v velikih finančnih vložkih, ti so bili (in so, za kakega Carla Coxa), ampak v lokalni redarji-so-zato-da-se-jih-nareže mentaliteti. Tudi policija ni mogla urediti razmer v diskotekah, ki so se šibile od pretepov, požarov in podobnih nezabavnih stvari. Sedaj tisti, ki imajo odprto dlje, pokasirajo višek. "Redarji pri vratih, mir v hiši," je politika MC-ja, enega redkih krajev v Velenju, ki sploh delujejo v nočnih urah. Približno enako slabo kot v Gorici. Imajo pa MC, ki funkcionira tudi kot klub. Ki raste po prostoru in ima dvakrat več projektov kot lani. Nov razvojni cikel se prične z letošnjimi volitvami oz. potrditvijo direktorja. Ob koncu prvega mandata pa se razmišlja o amortizaciji. Dolgoročno in temeljito.

Večni mladinec

Dokaz, da znajo ljudje v pretežno podeželskem okolju biti precej bolj svetovljanski kot v katerem od krajev, ki sva jih doslej obiskala, naju je pričakal v Šmartnem ob Paki (ŠoP). Ob cesti velikanska 111 let stara hiša, na kateri še visi sodobna pivosponzorska tabla zadnjega gostilničarja; na njenem dvorišču mogočna lipa. Balkon, skladišče, velikanska površina okoli hiše, naokrog nikogar, ki ne bi mogel spati zaradi hrupa. Ko vstopimo, hiša zadiši po svežem lesu.

Od kod MC v ŠoP? Točneje, od kod MC v izgradnji? Od leta 1998. Zgodba se prične z lokalno legendo, Janezom Dvornikom, v. d. direktorja javnega zavoda. "Vsak potrebuje en svoj prostor, da se lahko dobijo," razlaga temeljno idejo. In tukaj smo jih srečali pred zaprto trgovino ... "Mladi potrebujejo možnost in pomoč nekoga, da jih spodbuja. Največji problem je, ko vsak vidi zgolj papirnate zmaje." Tako jih je srečeval Janez in pričel lobirati v lokalni skupnosti. Družini, ki sta stanovali v hiši, sta se preselili v stanovanji, hišo pa so "zavzeli" mladinci in jo pričeli obnavljati.

Po tleh polagajo ladijski pod, na podstrešju so skoraj dokončana galerija in ležišča. Precej društev (tudi taborniki) bo imelo prostore tukaj. "Nekatere stvari se že dogajajo." MC je že pripravil koncerte znotraj in zunaj hiše, ki se sedaj že tretje leto obnavlja. Na koncertih ni polna zgolj koncertna soba, ampak vsa hiša. "Na koncertu skupine Zmelkoow je bilo okoli 500 ljudi, polna bajta." Morda jo bodo končali že do septembra letos, nato sledi oprema. "Kakor hitro je denar, dela stečejo. Nato pa obstanejo, da lahko malce čistimo."

Ob otvoritvi bodo skoraj morali razstaviti dosedanjo zgodovino, ki nikakor ni kratka. Ali še obstajajo udarniki? "Pomoč imamo pri nekaj ljudeh, a z velikim posluhom." Gre za dva do tri ducate mladincev, ki znajo tudi poprijeti za delo, in nekaj starejših. In kaj bodo mladi počeli v hiši? Jaka, kot ga kličejo, se zasmeji in pove enako sarkastično kot na številnih sestankih, ko so ga isto spraševali dvomljivci: "V luft bodo gledali!"

povezava

povezava

povezava