Stol za 300 tolarjev

Zavodu za kulturne dejavnosti ŠKUC je 16. maja letos Darko Brlek, direktor Festivala Ljubljana, poslal dopis, v katerem je, sodeč po vsebini, predstavil argumente v odgovor na vprašanje, očitno je šlo za pogajanje, o najemnini za Križanke. V ŠKUC-u so ugotovili, da je najemnina, glede na leto 2000, narasla za 50 odstotkov in da jih Festival enači s komercialnimi najemniki. Darko Brlek je namreč zvišal znesek za najetje Križank. V dopisu piše, "da zaradi uvedbe postopka glede varstva konkurence pri Uradu RS za varstvo konkurence ne smemo zaradi statusa organizacije ali zaradi posebne zvrsti koncertov priznavati nikakršnih popustov.

Popusti so možni samo na število najemov. To velja do zaključka postopka, ko bo znana odločitev urada." Preverjeno dejstvo je, da popustov za organizacijo koncertov ni več. ŠKUC je lani za najem Križank za Novi Rock odštel 933.329 tolarjev (po besedah Darka Brleka je v to vštet 50 odstotni popust, račun pa še ni poravnan), letos naj bi z DDV-jem vred odštel 1,8 milijona, v kar je vštet tudi najem blagajne - prostora za prodajo vstopnic. Po uradnem ceniku najemov Festivala Ljubljana je od 1.2.2001 je za Paviljon v Križankah potrebno odšteti 97.848 tolarjev, za ne ogrevano Viteško dvorano 243.532 tolarjev (za ogrevano 43.488 tolarjev več), za Peklensko dvorišče 243.532 tolarjev, za Preddverje 488.151 tolarjev, za Poletno gledališče 1.401.396 tolarjev.

Po ceniku je na Gradu najdražje Grajsko dvorišče - 570.778 tolarjev, najcenejši je stol za 327 tolarjev, ozvočenje pa je vredno 326.159 tolarjev. Poleg tega morajo najemniki ob podpisu pogodbe vplačati 100.000 tolarjev za rezervacijo termina Poletnega gledališča, za Grajsko dvorišče, Viteško ali Stanovsko dvorano pa 50.000 tolarjev. Za komercialne koncerte (Pop agencija, Big Bang Music, Hard Rock Shop, Poorky.ent ) je bila doslej najemnina, po besedah organizatorjev, približno 1,2 milijona tolarjev, popustov pa so bili deležni redni organizatorji koncertov v Križankah. Darko Brlek nadalje piše, da "do razlike prihaja samo zaradi tečajnih razlik in popusta, ki vam ga iz razlogov pod točko 1 ne moremo priznati". V najemnino so všteti tudi stroški za novo ozvočenje, tega naj bi tisti, ki najema Križanke, plačal, ne glede na to, ali ga potrebuje ali ne. Po telefonu nam je povedal, da je njihovo ozvočenje kakovostnejše, cenejše in povzroča manj hrupa kot oprema gostujočih skupin.

Andrej Plahutnik, direktor Urada RS za varstvo konkurence, nam je zagotovil, da trditve Darka Brleka o tem, da zaradi uvedbe preiskave v zvezi s konkurenčnim dogovorom med Festivalom in Cankarjevim domom, ne smejo priznavati nikakršnih popustov, niso zakonsko utemeljene in da mu Urad RS za varstvo konkurence tega ni določil ali predlagal, skratka, da je odločitev Brlekova. Slednji trdi, da sta odločitev podprla svet zavoda in tudi strokovni svet. Poudarja, da je možno, da bo po tem, ko bo odločitev Urada RS za varstvo konkurence znana, vsaj za ŠKUC obveljal 50-odstotni popust, količinski popusti pa bodo še vedno 30-odstotni.

Financiranje festivalov

Festival Ljubljana pa je tako ali tako med bolje subvencioniranimi festivali v Sloveniji. Čeprav je maj pri nas čas iniciacije mednarodnih festivalov sodobnih scenskih umetnosti, je za vse značilno, da imajo isti problem - financiranje. Festival Break 21 je že minil in je po besedah organizatorjev je stal 10 milijonov tolarjev, Exodos je v polnem pogonu, potem so še Mladi levi, Mesto žensk, Ex ponto...Vsem je skupno to, da se borijo za subvencije. Nevenka Koprivšek, direktorica Bunkerja in festivala Mladi levi, je poudarila, da bi se morala "mestna oblast zavedati, da se kultura in turizem lahko fantastično dopolnjujeta med sabo."

Primerjava s festivali nam bližnjih dežel ne pokaže drugačne slike. Povsod so festivali prednostna naloga mestnih občin (Wienner Festwochen, ImPuls Tanz na Dunaju), država redko oziroma le simbolno, načelno podpira festivale. Wienner Festwochen stane 13 milijonov evrov, 40 odstotkov pokrijejo z vstopnicami in marketinškimi akcijami, 60 odstotkov prispeva mesto Dunaj. Glavna sponzorja sta Casino Avstrija in Mobikom. Povsod pa se na internetnih straneh kitijo s sponzorji. Philip Moris je bil dolgo sponzor litvanskega plesnega festivala, podjetje, ki distribuira vodko, je podpiralo edini neinstitucionalni poljski plesni festival, avstrijski imajo zaledje v domačih casinojih in avtomobilskih znamkah.

Pri nas pa je pri tovrstnih festivalih sponzorstvo v glavnem nematerialno. Brez konkretne podpore evropskih fundacij ter tujih kulturnih centrov in inštitutov ne gre. Malo bolje se godi festivalom, ki so del širše evropske mreže (Junge Hunde).

Ministrstvo za kulturo je pred leti v razpis vpelo dve festivalski določili: festivalom je razpis obljubil prednostni položaj, če bi imeli vsaj dve slovenski in mednarodni praizvedbi, poleg tega naj bi vsakič zagotovili udeležbo treh slovenskih avtorjev, avtorskih skupin ali gledaliških ustanov na sorodnih festivalih. Razmerje med tujimi in domačimi na festivalih pa je 51 : 49 odstotkov. Za mednarodne praizvedbe bi se festivali morali dogovarjati nekaj let pred realizacijo, nihče pri nas pa do sedaj ni vedel, kolikšne subvencije bo deležen za tekoče leto, kaj šele, da bi lahko načrtoval za dve leti vnaprej.

Mesto Ljubljana je za mednarodne festivale namenilo 33,2 milijona tolarjev. V to pa ni všteto financiranje Festivala Ljubljana - temu je MOL namenil 56 milijonov za materialne stroške, za mednarodna sodelovanja, uprizoritvene umetnosti, likovno dejavnost, odkupe in delavnice je dobil 84 milijonov, za investicijsko vzdrževanje skoraj 67 milijonov in za nakup opreme malo manj kot 8 milijonov tolarjev.

Ministrstvo je za mednarodne festivale in prireditve skupaj namenilo 130 milijonov tolarjev, od gledaliških festivalov je najobilneje subvencioniran Primorski poletni festival s 15 milijoni. Mladi levi so od mesta dobili 4,7 milijona tolarjev, od ministrstva 8,5 milijona, Mesto žensk od mesta 5 milijonov, od ministrstva 5,8 milijona, Exodos pa 5 in 6 milijonov tolarjev.

Pri letošnjem subvencioniranju je treba upoštevati, da pritožbe zoper odobritev subvencij še niso bile obravnavane. Festivali se med sabo ločijo po načinu odkupov predstav (Mladi levi praviloma nimajo odkupov, Break 21 plača potne stroške in stroške bivanja ter prispeva nematerialna sredstva za na primer sceno), sicer pa festivali plačujejo odkupe predstav, bivanje, dnevnice in delno včasih potne stroške. Vse skupaj zrelativizira podatek, da je na primer Cankarjev dom za gostovanje predstave Shopping & Fucking Thomasa Ostermiera plačal 14 milijonov tolarjev.

Kakorkoli že - festivali so praznik umetnosti. Za tiste, ki gledajo. Za organizatorje pa še vedno velja, da delajo čudeže in glede na položaj sodobnih scenskih umetnosti v Sloveniji verjamejo v nemogoče. Sanjajo dionizične sanje.

povezava

povezava

povezava