Po jazz v Cerkno

Dandanes se zdi zamisel o postavitvi jazzovskega festivala čudaška. Naokrog razbijajo studijsko proizvedeni zvoki, ob katerih se vijejo razpotegnjeni glasovi disko div. Vikende so programirali za "dens" prijetno zamotanih in zmezganih. Javna radijska postaja se postavlja z nastavljenimi lestvicami mimobežnih in "se ukvarja z glasbeno industrijo". Na njej benda Sex Mob in Il Gruppo Delle Azioni Progressive suka honorarni voditelj oddaje. Radio Študent to počne z dvakratno zavzetostjo, a za malo poslušalsko četo.

In vendarle raznolike jazzovske godbe poslušajo, igrajo, snemajo, o njih vneto razpravljajo. Zgodovinski paradoks jazza je, da je po vseh merilcih poslušanosti in prodaje plošč v zadnjih nekaj desetletjih, no, vsaj od Charlieja Parkerja in Elvisa, vseskozi pri repu razpredelnic. A zato njegova praksa, principi muziciranja, glasbena veščina in imperativ ustvarjalnosti nenehno oplajajo druge godbe. Inherentno jazzu je, da vključuje različne glasbene oblike, drobno muzično potezo, da rabi novo tehnologijo, obdeluje glasbila in njih zven. Zato ostaja vitalen.

To je prvi vtis, ki smo ga prejšnji vikend prinesli iz Cerknega. Po lanskem uspelem vzletu miniaturne replike spoznavanja narave in družbe, kakršne smo navajeni iz Saalfeldna in drugih obskurnih krajev, so namreč oštirji iz bara Pr' Gabrijelu s sotrudniki drugič na majski trati postavili šotorišče in odvrteli dvodnevni jazzovski festival. Izpred leta je še vedno odmevala godba tria Br*tzmanna, Hana in pokojnega švicarskega muzičista Wernerja L*dija, ki je uprizoril eno najmočnejših glasbenih dejanj zadnjih let. Postavil je standard in zavezo. Letošnji različici je uspelo po spletu okoliščin, težav in iznajdljivosti, ki jo omogoča le razpredeno podtalno jazzovsko-improvizacijsko omrežje glasbenikov, posrednikov, prijateljstev, ki deluje izven mainstreama.

Po odpovedih koncertov Antonija Pušića-Ramba in dunajskih 33 1/3 v zadnjem hipu je kazalo na razpad drugega festivalskega dne. A dobitek se je imenoval Zero Tolerance. Čez noč je prišel iz objadranske Italije, v tokratni zasedbi pa so muzicirali bobnar Francesco Cusa in dva didžeja, sukalca plošč, upravljalca s konzerviranimi in generiranimi zvoki, Max in Fab. Bila je spretno, duhovito stkana godba. Tenkočutno upravljanje s ponarodelimi napravami ob improvizacijski tolkalski igri je v povsem drugo luč postavilo delanje godbe, ki se brezsmiselno počez imenuje "elektronika". Zagrebški trio G.A.P. brez bobnarja, a zato z dvema sakofonoma in violončelom ter gostom Tomažem Gromom na basu, zavzeto ohranja "kratki stik" tukajšnjih krajev z avantjazzovskim muziciranjem, svobodno improvizacijo in skladanjem. Fake Orchestra Igorja Leonardija z gosti so dobro legli lokalnim fankovcem. Violonistka Jelena Ždrale pa je z odločnimi lokovalskimi potezami in melodijsko domišljijo gnala bend. Sobota se je solidno in srečno iztekla.

Za petek ni bilo skrbi. Otvoril ga je Fool Cool Jazz Orchestra mladih jazzovskih gojencev, ki se učijo obrti po raznih šolah. Brez potrebe ga je s suhoparno in prežvečeno muziko zdolgočasil trio kitarista Tonija Kitanovskega iz Skopja. Pričakovani posladek je bil newyorški. Dobili smo torto. Sex Mob je vrhunski koncertni bend. Izhaja iz tradicije "neortodoksnega" pišmeuhovskega jazzovskega muziciranja, ki sta mu pot pred dvajsetimi leti utirala pot James White in The Lounge Lizards. Čarovnik na slide trompeti Steven Bernstein in kontrabasist Tony Sherr sta sicer člana današnjih Lizards. Muzikanti hočejo zveneti kot bend. V tem uživajo, se zraven zafrkavajo, z dobro voljo in dovtipi oskrbijo publiko. Z zagonom in drobnimi fintami za solo predahe stopnjujejo koncert, ki koherentno zveni od prve note do zadnjega poklona. Za vsem je zajetna kilometrina vaj, glasbenega premisleka, poznavanja muzik in poslušalskih navad. Prehodi od ene zimzelene viže v improvizirane dele in nazaj v show time so mojstrsko izpeljani. Kameleonsko preoblačenje v zgodovinske pop sloge publiko zapleta v ugankarstvo, kaj posluša. Saksofonist Briggan Kraus se prelevi v Aylerja, oddrdra bop in ob agentu 007 in Princu postane disciplinirani revijski muzikant. Kenny Wollesen je potrjeno bobnarsko poglavje zase. Sex Mob pa bend za sejanje optimizma.

Festivalski obisk je šepal. Rambova vaba se je sfižila. Prinesel je druge radosti, nekatere organizacijske izboljšave, med njimi jazzovski avtobus. Festivale, to potrjuje okoliška zgodovina, se je vedno delalo na dolge proge. Alpski vzornik je začel iz štale. Pr' Gabrijelu pa jam sessioni že zdaj trajajo do jutra.

povezava