Liberalno rušenje

Lani avgusta je prišlo do soglasja v "nacionalnem interesu" med ljubljansko županjo Viktorijo Potočnik, rektorjem Univerze v Ljubljani prof. dr. Jožetom Mencingerjem, ministrom za kulturo mag. Rudijem Šeligom ter ministrom za šolstvo in šport prof. dr. Lovrom Šturmom, ki so podpisali Pismo o nameri. V njem so zapisali, da bodo naredili vse za reševanje prostorskih težav treh akademij - AGRFT, likovne in glasbene. To z drugimi besedami pomeni, da želijo na Metelkovi zgraditi univerzitetni multipleks.

Metelkovcem so se ob prebiranju pisma, ki napoveduje njihovo prihodnost, postavile pokonci vse dlake. Bratko Bibič z Mirovnega inštituta je prepričan, da to pomeni izbris Metelkove mesta s kulturnega zemljevida, saj po postavitvi treh novih objektov ne bo več prostora za neinstitucionalno umetnost. Mesto severnega (subkulturnega) dela namreč sploh nikoli ni razglasilo za javno infrastrukturo na področju kulture, tako da tam lahko gradi kdorkoli in karkoli, tudi objekte za profitne dejavnosti. Računica je pokazala, da vsako leto, v razmerah, kakršne so, mesto Ljubljana "izgublja" 30 milijonov mark, ki bi mu jih na tej lokaciji zagotavljale poslovne hiše. V Metelkovo pa je v desetih letih vložilo le milijon mark, kar bi lahko všteli tudi med nujne stroške vzdrževanja, dokler se ne najde pravi investitor.

Sedaj naj bi se končno premaknilo, vendar v čisto nasprotni smeri, kot so si predstavljali tisti, ki so prostor zasedli. Podpis pisma o nameri se "slučajno" časovno ujema s Šeligovo izjavo, da bo pospešil vse postopke vračanja nepremičnin cerkvi. Kakor je znano, naj bi AGRFT vrnili frančiškanom, univerza pa se zavzema za skupno rešitev problematike treh akademij. O smelih načrtih MOL-a je spregovoril direktor mestne uprave Roman Lavtar, vendar pravi, da ni še nič dokončnega in da se še usklajujejo, torej nam ni mogel poslati končnega načrta, čeprav je medtem Gorazd Groleger s svojimi arhitekti po naročilu mesta že pripravil načrt ureditve prostora, kot da Metelkove mesta sploh ni! Tudi načrt univerze je, kakor pravi Lavtar (od prorektorja Petra Fistra nismo dobili odgovora), da bi zasedli severni del v celoti. To pomeni, da bi prostore morali zapustiti neinstitucionalni umetniki, ki tam ustvarjajo že desetletje.

Mestna občina hoče Metelkovo za začetek razdeliti na tri dele, to naj bi bilo znano že pred poletjem, ko mora univerza predložiti načrt vladi. Severni del naj bi pripadel akademijam, zato bodo morali poprej počistiti teren, južni del ima v lasti država oziroma Etnografski muzej in Uprava za kulturno dediščino (njena hiša je znana kot najbolj propadajoča), srednji delček - oziroma kar bo od njega ostalo, ko bo zgrajen mladinski hotel - pa naj bi bil vsaj sprva vendarle še namenjen dosedanjim uporabnikom Metelkove. Čeprav ni bil izpeljan uradni natečaj za severni del, je Lavtar prepričan, da je ta potreben le za pas ob Masarykovi. Torej lahko v delu, kjer je na Metelkovi sedaj prostor alter kulture, začnejo graditi takoj, ko bo dovolj finančnih sredstev.

Od vseh, ki ustvarjajo na Metelkovi, si roko z mestom podaja le Marko Hren. Mirovnik z mestom že dve leti udejanja projekt prevencije in varovanja Metelkove, ki naj bi preprečeval konflikte po zgledu pariškega kulturnega parka La Villette, nastanjenega v nekdanji klavnici, kjer menda zgledno sodelujejo številne organizacije. Mesto bi rado model preneslo v Ljubljansko kotlino. V ta namen naj bi celo dvajset občinskih veljakov obiskalo Pariz. V sklopu projekta se redno sestaja skupina, v kateri so predstavniki ljubljanske policije, centra za socialno delo, zdravstvenega doma oziroma metadonskega centra, civilne iniciative bližnje ulice in Dušan Šušteršič, predstavnik skupine, ki jo je imenovala županja Vika Potočnik - to pa so tudi tako rekoč vsi, ki bi najraje videli, da Metelkove mesta sploh ne bi bilo. Uporabniki Metelkove, ki s Hrenom skoraj nimajo stikov, v skupino seveda niso bili vabljeni.

In kaj naj bi se zgodilo s prebivalci Pešakov in Lovcev, v katere je mesto vložilo največ denarja, zaradi novega načrta pa bosta objekta porušena? Direktor uprave sicer zatrjuje, da bodo vsi, ki imajo podpisane pogodbe, dobili nadomestne prostore. Ne omenja pa, da se pogodbe, ki so jih podpisali prebivalci obeh stavb, iztečejo že prihodnje poletje, po tem roku pa jim mesto ni več dolžno priskrbeti ničesar! Sicer pa je "akademska logika", ki jo zagovarja mesto in jo predstavlja Roman Lavtar, nekako takale: "Ti študentje bodo popoldne tukaj ustvarjali, dopoldne pa se bodo tu šolali. Kake zarote ni." Ko se torej iztečejo pogodbe in jih bo treba nadomestiti z novimi, se bo podoba Metelkove gotovo popolnoma spremenila, saj naj bi se v ateljeje naselili "uradni" umetniki. Kot razlaga Lavtar: "Mi bomo dali pogodbe za določen čas, ne da bodo nekateri notri do smrti." Razlaga, ki pojasnjuje, kako se na lep način znebiti vseh nezadovoljnih alternativcev. Sploh tistih, ki zdaj zasedajo severni del in nimajo podpisanih pogodb z mestom. Ti so pred kratkim dobili v podpis izjavo, s katero naj bi se zavezali, da bodo za vsak poseg pridobili dovoljenje občine. Tudi za dela, ki jih bo letos poleti na Metelkovi brezplačno opravil nemški kolektiv Axt und Kelle. Ta bo pomagal pri obnovi, namesto ljubljanske občine pa bo denar za zavarovanje projekta zagotovilo nemško veleposlaništvo.

Vsekakor vsi načrti, ki jih pripravlja Metelkovi ljubljanska liberalna oblast, napovedujejo konec alter mesta Metelkova. Če bo seveda oblasti uspelo, da jih bo izpeljala. Pred leti to ni uspelo županu Jožetu Strgarju.

povezava