Železo, ogenj in harmonika

Izlet na gorenjski, z rožicami posejani konec se je začel v neperspektivnem železarskem mestu, kjer sva bila dogovorjena z Blažem Račičičem, mladincem, ki se zavzema, da mladi na Jesenicah ne bi zahajali le na hokej, ampak tudi na koncerte. Trenutna koncertna alter ponudba je na psu. Konec osemdesetih let je sicer obstajal klub, kjer so se oglasili celo beograjski Idoli, a je nehal delovati, ko je eden izmed obiskovalcev namesto v WC-ju pustil kupček dreka v samih prostorih. Sredi devetdesetih let so mladi ustanovili klub študentov, ki je bende največkrat pripeljal v najeto dvorano na Hrušici, vse skupaj pa se je hitro končalo zaradi oddaljenosti. Kakšna prireditev na prostem je tudi pod Mežaklo, vendar je vedno bolj športne kot glasbene narave. Blaž in prijatelji pa so se pred kratkim sprli še s "črnimi" študenti, saj jim ti ne dajo denarja za drugačno kulturo. Razvojne perspektive razen športa? Lani jim je župan Boris Bergant dovolil koncert v zapuščeni železarski hali (Hrenovica) in takrat se je porodila zamisel, da bi objekt spremenili v mladinski center. Glavna težava so nerešena lastniška razmerja. Plac pa je nujen, ker "je kulturna ponudba v pizdi. Vse je razbito, ni povezano, zato bi potrebovali klub, kjer bi se zbirali." Dotlej se lahko zadržujejo v lokalčkih in dodajo kakšen odstotek k slovenski statistiki o alkoholikih. V vasici Dobrava pri Jesenicah živi ducat frikov, ki občasno pripravijo kakšen žur, o katerem obvešča le ustno izročilo. Vseeno se zbere tudi po 150 muzike željnih obiskovalcev. Medtem mora lokalni časopis Brca s celotno številko, namenjeno drogam, odvračati mladino od samouničevalnega pogleda na svet.

Labodje jezero

Še preden sva dodobra zapustila težke kovinarje, se je pred nama izrisal "idilični" Bled z upokojenimi "severnimi" turisti. Kadar se na Bledu kaj zgodi, je to pravi čudež. Zato nisva mogla mimo Gleam arta, simpatično urejenega kluba v prostorih nekdanjega TVD Partizan, tipične sokolske dvorane iz tridesetih let. Pričakal naju je Klemen Černe, ki je že, ko je bil še delavec v fabriki, razmišljal, kako bi naredil klub. Najprej je prostore dobil kot luknjo za vaje: "Potem je bend razpadel in sem rekel, škoda placa, bom rajši klub naredil." Pred šestimi leti je ustanovil društvo in od takrat vsaj enkrat na teden prireja koncerte. Začetna evforija je poniknila in zdaj lokalci raje hodijo v bolj spolirane lokale. Sploh odkar se je na Bledu pojavil rock kafič. Gleam art sedaj v njihovih očeh velja za nočni klub, zadnjo šanso, ko se zaprejo drugi lokali. Financirajo se iz tistega, kar iztrži šank, zato prirejajo "ziheraške" koncerte, za katere vedo, da jim ne bodo spraznili blagajne. Ker naj bi stavbo kmalu porušili, bodo ostali še brez tega edinega prostora in spet bodo na Bled raje vabili šejke z milijoni kot strgane neohipije. Pogodba, ki je ob odvzemu prostora občini nalagala zagotovitev nadomestne lokacije, je bila enostransko popravljena in sedaj jim bodo občinarji le pomagali iskati nov prostor. Kaj pa blejski študentje, ki so se šele pred kratkim registrirali? "Poskusili so narediti dva koncerta, pa so rekli, da je to stran vržen keš. Raje nabavijo pivo in pizze." In imajo holcarski party.

Ne vrag, le sosed

Šele v Železnikih sva naletela na pravo koncertno dogajanje. "Klubsko" bi bila prehuda beseda po tem, ko je neznani storilec zravnal bajto Petek 13 z zemljo. Mimo Avsenikove Golice in po standardu urejenih rož na balkonih, tam sredi hribčkov, v samem centrčku pred pošto so zadonele kitare in iz kmečkega turizma nas je predramil krulež nezadovoljnih noiserjev. Železniki so rockali sredi vasi na izviren postklubski način. Fest Akcija neatrakcija je zbrala desetine mladih, ki so s tem najnazorneje pokazali "staršem", kako zelo pogrešajo kočo. Klub. Medtem ko je iz zvočnikov na trenutke škripalo, je sledila izmenjava besed. Nato bend in še glasnejša glasba. Ravno dovolj, da Železniki tistega popoldneva niso mogli zatisniti oči po kosilu z govejo župco. Za kulturo se je pač treba žrtvovati. In niti otroci rockerskih staršev niso manjkali. Sprva so si s prstki še zatiskali ušeska na himnične refrene benda popoldneva Trije pijančki "Ganja, ganja, ti veselje vrača" ali "Direktore, gde su pare moje", na klasiko Kinksov You really got me pa so veselo rajali. Besedilo je šlo takole: "Župan, a mor'mo vsi pocrkat, tko kot Kette Murn Cankar, da nas bo folk porajtal." Župan je bil bolj redkobeseden ob vprašanju, kdo je mladim porušil hišo. Pač ne ve vsega, kar se dogaja v njegovi majhni skupnosti. Mogoče bo pa zdaj dal bajto, sva povprašala organizatorja Aleša Žumra: "Z letnim vrtom."

Kransterdamska kriza

Med vožnjo v Kranj je ušesa klubskih popotnikov prevzela radijska reklama Rok Radovljica. Hura, še ena postaja na poti! A veselje je kaj hitro splahnelo ob obrazložitvi "rolanje, odbojka, košarka". Zato pa se je ob prihodu v Kranj res dalo čutiti, da se v mestu pričenja sedmi teden mladih, ki ga je pripravil Center mladih (CM) v sodelovanju s kranjskim Klubom študentov (KŠK). Teden pred dnevom mladosti je v Kranju in okolici nadzvočno sevalo od glasbenih dogodkov. Na gradu Khislstein slovenska pop imena, na Maistrovem in Glavnem trgu ljudske veselice, v Mitnici (ob mostu) pa punk-hiphop-HC-stoner-rock koncerti, na katerih je sodelovalo prvo lokalno glasbeno pleme, Novi Klub ljubiteljev glasbe (NKLG). Ta je drugačen od izvirnega KLG-ja (pred poldrugim desetletjem), ki je imel tudi svoje prostore. Drugo pleme je Izbruh in njegovi predstavniki so ob najinem obisku sedeli v Prešernovem gaju sredi mesta. Pojdimo po vrsti: Jaka in Aleš iz CM sta razložila, da je CM zavod, ki ga je ustanovil KŠK zaradi potreb študentskega servisa. Njegova funkcija je skrb za interesne dejavnosti otrok, mladine in študentarije, v svojih prostorih ima svetovalnico za mlade. Tisti teden je bil živahen, kaj pa drugače? Kot je povedal eden od mitničarjev, ki v tem lokalu visijo sedmo leto: "V Kranju boš ob enajstih zvečer lačen in žejen." Zlati časi kranjskega gostinstva naj bi bili minili pred nekaj leti, v Mitnici pa še vztrajajo z vsebinami, za katere včasih pobirajo vstopnino, drugič ne.

Ob najinem obisku so častili študentje. Ti najrealneje razmišljajo o centru, ki bi ga lahko soustanovile mladinske organizacije in občina. Jaka: "Mi ne moremo biti nosilci programa, ker bomo čez 10 let stari 40, financ pa tudi ne moremo zagotavljati." Center mora biti namenjen dijakom in mladim, občina pa se - po njihovem - ne more izogniti tej dolžnosti. Segment mladinske kulture je pod (denarnim) skrbništvom občine. Mladinski center naj bi bil sestavljen iz dveh delov: storitvenega in mladinskokulturnega - a drugega šele, "ko bo občina pristopila in priznala, da je to njena naloga".

Ob tednu mladih so pripravili tudi okroglo mizo, ki naj bi osvetlila položaj mladih v Kranju. Zbor kranjskih frakcij, ki bi jih karikirano lahko označili kot marginalce (Izbruh), glasbenike (NKLG) in druge mlade (KŠK). Že na začetku je nastal zaplet, ker vabljeni niso vedeli, da bodo sodelovali za omizjem. Tako smo ostali prikrajšani za marsikatero pojasnilo navzoče načelnice oddelka za družbene dejavnosti Mire Starc. Sicer je sedeča v publiki odgovarjala na vprašanja, s konkretnimi podatki pa ni znala postreči. Na dlani je bilo, da je tematika omizja niti ni zanimala.

Kranjska občina se ukvarja s projektom centra za socialno delo. To naj bi bil center za mlajše, namenjen preživljanju prostega časa osem- do petnajstletnih otrok. Zanje so ugotovili, da jim je dobro dati prostor, da nekoč ne bodo postali problematični. V mestu, kjer je od osamosvojitve lokalni mladinski šport preganjanje dolgčasa s skankom in horsom, mladi to dojemajo kot sušenje poplave s papirnatimi robčki.

Lokalno (ne)pametovanje je presekal prihod Marka Breclja, ki z Izbruhom in Železnikarji sestavlja sveto alianso klubske alternative. Vsebinsko in poljudnozabavno je popestril okroglo mizo in izrekel eno preprostih & temeljnih: "Ustvarjalna in kritična mladina je ideal. In pravi zaklad je iniciativna skupina mladine, ne pa denar ali prostor." Prvoizbruhnjeni Andraž Šulc pa je obrazložil, da je Alternativno kulturno društvo Izbruh "ustanovljeno s ciljem, da se pridobijo prostori in sooblikuje kultura". Kaj je alternativa in kaj ne? "Ne postavljamo si mej. Alternativna bi lahko bila družbenokritična kultura, pa ne samo ta." Sami so v letu obstoja pripravili 21 koncertov (iz svojega žepa) v Klavnici, sedaj pa so znova brez prostora.

Resnici na ljubo je treba povedati, da se Kranj brani nočne, klubske kulture. Dokler mladinci ne bodo ustanovili (po Brecljevi dikciji) stalnega odbora nepotrpežljivosti, ne bo premika v pozitivni smeri. Še prej pa se morajo mladinci pogovoriti med seboj, a to je - po videnem in slišanem - težko. In voda na mlin tistim, ki socialno ustanovo propagirajo kot mladinski center.

Okoli bajte!

Škofjeloška Rdeča ostriga je navzlic temu, da gre za sekcijo študentskega kluba (ŠŠK), sila simpatičen klub, odprt za vse Škofjeločane. Dejansko edini v vsej gorenjski regiji, vendar lahko ostane nepoznavalcem lokalnih poti skrit. Ni dovolj le najti nekdanjo vojašnico in zapeljati do programa, nalepljenega na zidu. Da ne ostanete pred zapahnjenimi vrati, za katerimi skoraj ni slišati ničesar, se morate odpraviti okoli hiše. Luči, ročni nogomet brez žetonov, na večer obiska pa projekcija prenosa lige prvakov. Medtem ko je pozornost domačinov švigala v smeri žoge, smo se umaknili v zakulisje, ki plakatno odseva podobo letošnjih dogodkov. A najprej nazaj v preteklost, nekje v čase, ko je Škofja Loka še slovela kot metalska (in ne SKD-jevska) postojanka.

Ime so fantje izbrali nekega večera "pred sedmimi leti", pobrska po spominu Peter Okorn, programski vodja RO. Ob selitvi dela KŠK v prostore nekdanje vojašnice so tam odprli prireditveni prostor, in ta je postal baza lokalnih dijakov in študentov, ki se vsak dan vozijo v prestolnico in nazaj. Tja danes hodi - bolj ali manj - vsa škofjeloška mladina. Gostilne se zaprejo ob 23. uri, takrat pa se pri njih pričnejo koncerti. Ni težav s policijo, zanjo mladi - za spremembo - povedo, da je korektna. Pa tudi občina zadnje čase ne teži tako kot včasih. Ali trenutno župan nima časa za mlade? "To ga itak nikoli nima; sreča je, da ima roko nad tem krajevna skupnost."

Ostrigin spored vsak teden postreže s koncertom, svetijo z diasi, rolajo gledališke predstave in tematske glasbene večere, vsakoletni tridnevni maraton ... RO je klub z resno in dolgoročno zastavljenimi programi, ki se delajo na prostovoljni bazi. In trudijo se, da bi jim občina dala desetletno najemno jamstvo. Glede na lokacijo (RO je malce odmaknjena od naselja, a v novem urbanem središču) se to zdi realen cilj edinega redno aktivnega gorenjskega kluba.

povezava

povezava