Najpriljubljenejše spletne strani z risanimi filmi

Svetovni splet predvsem zaradi tehnoloških zadržkov še vedno precej zaostaja za tistim, kar nam ponuja zabavna industrija prek televizijskih zaslonov. Večina uporabnikov interneta, odvisna od počasnih modemov, navadno večje spletne vsebine in datoteke pušča pri miru. Škoda časa in denarja. Malo bolje je z ISDN-ji, toda kaj, ko moramo tudi pri njih plačati impulze. Operaterji, fiksni in mobilni, nam v prihodnje sicer obljubljajo hitrosti, s katerimi bo mogoče dostojno gledati tudi videoposnetke, a vse je še pri obljubah in fikciji. Čeprav internet še ni medij, ki bi omogočal kakšne revolucionarne vizualne zadevščine, je kljub temu naredil velik korak v tej smeri. Programi, kot je Macromediin Flash, omogočajo animacije, ki ne zavzemajo veliko prostora, delo z njim je precej preprosto, končni proizvod pa je mogoče predvajati tudi na televizijah. Zabaviščniki so hitro pograbili zadevo, ki je precej znižala stroške produkcije, hkrati pa animatorje napravila precej bolj neodvisne od suženjskega in neustvarjalnega dela v studiih, kjer so se ob najmanjšem sporu z medijskimi moguli znašli na cesti. Svetovni splet je tako animirane filme spet postavil v sam vrh priljubljenosti.

Več kot 200 milijonov uporabnikov svetovnega spleta ima možnost gledanja izdelkov, narejenih v Flashu, saj jih praktično najdemo že na vsaki pomembnejši spletni strani. Toda kaj, ko so uvodne animacije bolj ali manj moteče in večina hitro klikne napis "skip intro".

Animirani hiti

Po mnenju nekaterih webovskih dizajnerjev je le 10 odstotkov animacij res dobro narejenih in uporabniku všečnih. Med te zagotovo sodijo spletne risanke, ki so postale eden največjih hitov interneta nasploh. Poleg tega so svetovni splet napravile veliko bolj ironičen in parodičen. Prvi korak je seveda storila Macromedia, ko je odprla podružnico Shockwave.com in podpisala pogodbo z nekaterimi vrhunskimi animatorji, kot so denimo Trey Parker in Matt Stone, ustvarjalca svetovne uspešnice South Park, ter Stan Lee, oče dveh superherojev, Silver surferja in Spidermana. "Vse življenje sem bil nekakšen pripovedovalec zgodb. Delal sem filme in televizijske oddaje, toda moje delo so bile zgolj slika in besede v oblačku. Naenkrat pa sem lahko začel uporabljati še zvok, glasbo in figure sem lahko premikal. Kako se potemtakem ne bi lotil tega posla," je v nekem intervjuju navdušen pripovedoval Stan Lee. Kasneje je, podobno kot večina pionirjev spletnih risank, ustanovil svojo spletno stran. S Shockwavom je zaslovel tudi Joe Sparks s svojima Radiskullom in Devil Dollom, Smrtjo z ruto okoli glave in lutkico z rogovi. Shockwavu, ki je lansiral še nekaj uspešnic, je uspelo pritegniti tudi najbolj darkerskega hollywoodskega režiserja Tima Burtona. Ta je leta 1997 začel risati kolekcijo precej bizarnih zgodbic z naslovom The Melancholy Death of Oyster Boy & Other Stories, končalo pa se je pri seriji risanih filmčkov Stain Boy.

Flash je dobil vse več privržencev, pojavili so se številni amaterski in tudi anonimni profi risarji in svoje stvaritve pokazali spletni publiki. Večina stvaritev je bila bolj ali manj humorna, veliko je bilo tudi parodij na resnično politično in drugo dogajanje. Tako so risane filme dobili politiki in številne glasbene zvezde. Najhuje se je godilo Metallici, saj je zaradi boja proti Napsterju in podobnim programom dobila nič koliko antirisank, kjer so člane benda predstavljali kot precej neumne pohlepneže. Še slabše sta jo odnesli ameriški najstniški popzvezdnici Britney Spears in Cristina Aguliera, ki sta na svetovnem spletu že tako ali tako deležni norčevanja, njuni nastopi v najrazličnejših animacijah pa so bili naravnost bizarni. Križemrok niso stali niti tradicionalni mediji, ki se ukvarjajo z risanimi filmi. Warner Bros je na svetovni splet postavil številne svoje junake in risane filme, ki so že nekako utonili v pozabo. Podobno je ravnal najbolj znan televizijski risani program Cartoon Network. Na spletno stran je uvrstil nekaj dogodivščin svojih najbolj znanih junakov, kot sta mladoletni znanstvenik Dexter in Johnny Bravo. Zaostajal ni niti drugi veliki, v naših krajih sicer manj znani risani program Nickleodeon, katerega je zapustil John Krickfalusi, avtor uspešnice Ren & Stimpy in ustanovil svoje dot.com podjetje Spumco.com, ki velja za eno najboljših, kar zadeva spletne risanke.

Vse skupaj ni ostalo zgolj pri predstavitvah na svetovnem spletu, saj se omenjene stvaritve pojavljajo tudi na navadnih televizijskih zaslonih ali celo na velikih platnih. Tako je bila najbolj znana risanka na območju nekdanje Jugoslavije Šartro (www.monitor.hr/sartro/), delo hrvaškega animatorja Nicka Titanika, ki govori o zagrebških predmestnih mladcih, predstavljena celo na Dnevih hrvaškega filma. Spletne uspešnice polnijo programsko shemo televizijskih postaj, kot je MTV, kjer so v redni spored že uvrstili dve leti staro spletno serijo Miss Muffy and the Muff Mob. Animacije so v videospotih uporabili tudi nekateri glasbeniki, denimo Beck in Duran Duran, zmeraj več jih je v reklamnih spotih. Najodmevnejši so bili Nikejevi.

Zakaj je Flash postal tako priljubljen, kar zadeva animacije? Glavni razlog so seveda stroški. Polurno risano epizodo avtorji napravijo v največ treh ali štirih mesecih, odvisno od kakovosti animacije. Po klasični metodi so za to potrebovali 10 do 14 mesecev. Poleg tega se zadeva prikazuje še prek spletnih strani. Toda za to so primerni največ polurni filmi, saj so daljši spet predolgi. Najbrž le do trenutka, ko bo hitrejši dostop do interneta na voljo večini spletnih popotnikov.