Podalpski videomiks

Glasbenih videospotov je vse več tudi pri nas; končno, saj je od prvega obdobja oddaj Alta Presione in Videomix in od pojavitve MTV minilo že nekaj stoletij. V novem tisočletju se je torej začelo obdobje, ko so (dobri) videospoti postali reklama za prodajo domačih ploščkov, koncertov in veselic.

Eden od vzrokov je verjetno televizijska nadaljevanka Videospotnice, ki si jo je izmislil Miroslav Akrapovič, režira pa jo Grega Fon. Spotnice premorejo tri dnevna javljanja in so poleg obskurnejših oddaj na bolj ali manj lokalnih televizijah najreprezentativnejša slovenska videolestvica. Oddaja, s katero se lahko meri le še A-kanalov Pop'n'roll, čeprav ima ta zgolj tedenski koncept, Akrapovičevi pa ne počivajo niti med počitkom niti med dopustom. Janja Sodja, ki vodi Pop'n'roll, trdi, da oddaja kot lestvica ne more funkcionirati (čeprav so poskušali tudi to), Videospotnice pa ne bi mogle funkcionirati, če ne bi bile lestvica. OK. Tukaj je tudi TV3 z novo oddajo Videalisti, ki jo režira Mile Vilar, sicer s TVS. Videalisti dajejo poudarek bolj domači B-kvaliteti, ki na Kanalu A in TVS ponavadi ne doseže lestvic. Ampak tudi bendi z obskurnih lestvic si z videi dvigajo ceno. Akrapovič pravi, da je obdobje pred Videospotnicami povsem jasno ločljivo od obdobja po začetku oddaje: "Doživeli smo velik bum, ker je bila pred tem videoprodukcija v Sloveniji precej šibka. Konkreten primer je lanski bumerang, saj na izboru skoraj nismo imeli režiserjev in videospotov, letos je bila v izboru totalna gneča." Po splošnem prepričanju je oddaja izšla iz zagrebškega Hit Depoja, Akrapovič pa pravi, da je bil podlaga za oddajo Videoring in da sta jo v bistvu postavili Miša Molk in Mojca Mavec. Od hrvaškega Hit Depoja se po mnenju urednika razlikuje po tem, da Hrvati delajo v živo, naši oddaji pa naj bi bili namenjeni nemogoči termini. No ja, so pa zato trije. Konkurenčne oddaje na drugih slovenskih programih se prav tako trudijo z živimi nastopi, vendar Videospotnic v glavnem ne dosežejo. "Za večino bendov je glavni cilj, da se pojavijo v Videospotnicah. Spote najprej prinesejo k nam, poleg tega pa imamo ob nedeljah še reportaže s snemanj videospotov."

Toda lestvica ima težave z merili: ali lahko megabend s slabim videom pride na lestvico?

"Vse je odvisno od redaktorja." Potem so na vrsti glasovalci, vsa scena je z manjšimi izjemami altermainstreamovska. Če samo omenimo, mogoče je slišati celo skupine Bast, Rotor in Dicky B. Hardy. Je pa res, da se pogosto odločajo za sprejemljivejše kopiraše, kot sta skupini Nude in Avia band. "Nekateri glasbeniki so užaljeni, če njihovih videospotov ne uvrščamo na lestvico. V medijih so nekateri to celo razglašali za fašistično dejanje. Jaz mislim, da je šlo za umetnost. Ideja Videospotnic je zelo preprosta. Čeprav smo se pred leti navduševali nad Hrvaško in so nekateri trdili, da takšnega trenda pri nas ne bo, je sedaj drugače," pravi Akrapovič.

Tudi Pop'n'roll utemeljuje lestvico na okusu svojih gledalcev. Voditeljica Janja Sodja pravi: "V oddaji se branimo samo tretjerazrednih videospotov, ker mora kakovost pač biti. Ti videospoti so tako ali tako predvajani v drugih oddajah, ki jih je veliko. Recimo Iz domače skrinje na TV3. Glede na glasovanje v moji oddaji so še vedno bolj popularni tuji videospoti, saj slovenski le redko zmagajo. Uspelo je Sebastijanu, Power Dancerkam pa recimo ne." In kdo so njeni najljubši režiserji? "Kdo režira videospote, me sicer ne zanima, v Sloveniji pa se mi zdi najboljši spot zadnji izdelek Siddarthe, tudi Karibi skupine Power Dancers so privlačni. Sicer pa se mi zdijo najboljši spoti Vena Jemeršiča." Voditeljica trdi, da se v Pop'n'rollu ne grejo lestvic, ker so nerealne. "Delati moramo oddajo za gledalce, torej tiste, starejše od dvanajst let. Oni zelo dobro vedo, kaj hočejo. Hočejo hite, in to moramo upoštevati."

Proizvajalci

Dokaz, da videospoti prispevajo k boljši prodaji, je ravno letošnji hit bend Tabu. Njegova plošča je bila na trgu več kot pol leta, pa je nihče ni zares opazil, potem je prišel video Dobra vila. Na lestvici TVS se je skupina obdržala deset tednov, dobršen del časa na prvem mestu. Po naslednjem hitu z naslovom Tabu je bend postal ena prvih slovenskih koncertnih atrakcij. Zdaj čakamo tretji videospot, še vedno pa material črpajo zgolj z ene plošče.

Mimogrede, prvi video Dobra vila, ki očitno ni posnet za ravno veliko denarja, je posnel Vinci Anžlovar, avtor okoli dvajset slovenskih glasbenih videov, recimo Zelenega Jurija Roberta Magnifica, Pogrešal te bom Jana Plestenjaka in Oklepa skupine Big Foot Mama. Vincijev najbolj nagrajen spot je spot Štajerskih sedem za komad Pesem zvonov. Pri Vinciju se sabljajo (Big Foot Mama), jahajo (Rok'n'bend), valjajo po blatu (Martina Kajfež) ali hodijo v pogrebni povorki (Štajerskih sedem). Ravno video za Štajerskih sedem je bil njegov najdražji, stal je 12.000 mark zaradi kopice statistov in kostumov. Še ena zgodba pa je njegov spot za pokojnega podjetnika iz BTC Toneta Kastelica Primoža. Bratje Brizani so napisali glasbo in odpeli, Primož pa je "pel čez". Na snemanju videospota ni znal besedil svojih pesmi, sprehajal se je po Otočcu, spremljevalna vokalistka pa je bila pred njim na kolenih, držala mu je besedilo in še pela je zraven, da je šlo laže.

Tabu je torej nastal pravzaprav z videom, Siddartho pa smo spoznali že prej, saj so jo z agresivno medijsko promocijo prodajali, še preden je sploh snemala. Vseeno sta bila prva dva videa Pot v X in Lunanai lani med najbolj gledanimi. Obe skladbici je posnel Igor Zupe, režiser zadnjega videa evropske popevkarice Nuše Derende, enega najdražjih videov v zadnjem času. V scenariju nastopa helikopter, med drugim pa je bilo treba razstreliti tudi klavir. Sicer je najbolj znan Zupetov spot v izvedbi 300.000 V. K., v katerem se prelepa Manca Dorer poljublja z najlepšo Martino Kajfež. Zupe je v preteklosti delal tudi za Laibach in Let 3, hkrati pa je Akrapovičev najljubši režiser.

Eden najbolj hvaljenih režiserjev je v zadnjem času hrvaški gost Gonzo, ki v civilu sliši na ime Radislav Jovanov. Jovanov trdi, da naši videi še vedno zaostajajo za hrvaškimi, naši gledalci pa ga poznajo po z bumerangom nagrajenem Beauty All Over Ego Malfunctiona in po zadnjem videu Siddarthe B Machine. Gonzo si je mazal roke tudi na Hrvaškem, kjer ga štejejo med tri najpomembnejše režiserje. To je dokazal s štirimi porini. In kaj ga je prineslo v Slovenijo? Sem prihaja že pet ali šest let, ker na Hrvaškem nimajo naprave za presnemavanje filmskega traku na video, sam pa največ snema s filmsko kamero.

Ven Jemeršič je posnel približno petdeset slovenskih videospotov. Najbolj znan je Gospodična, v katerem je prepeval Magnifico, potem je tu še cela serija spotov za Zaklonišče prepeva, njegov je Pasji kartel z Vladom Kreslinom, delal je za zagrebške Soul Fingerse, Elvisa Jacksona ... Tujo slavo si je prislužil z videom za Rotor; spot so na Vivi uvrstili med deset najboljših house komadov lanskega leta. V spotu neki tip pleše, vendar gre za posnetek iz druge zgodbe, zgodbe o avdiciji za propadli celovečerni film. Ko je poslušal Rotor, se mu je zdelo, da je tip idealen. Najbolj smešno je bilo, da sploh ni imel glasbene podlage, ampak je skakal v popolni tišini. Ponudb iz tujine sicer ni bilo, a posnel je tudi spote za skupini Niowt in Psychopath, ki sta se prav tako borili na tujih trgih.

Proizvod

Zaradi novega trenda videospotov imajo kot kaže največ koristi Tabu, Sidhartha, Big Foot Mama in Zaklonišče prepeva. Vendar so med tistimi, ki so največ posneli, v vrhu še vedno Čuki. Ti so presegli nekaj drugih rekordov. Še vedno je njihov najdražji video pri nas, to je video za skladbo Zanzibar, ki ga je režiral Vojko Anzeljc, menda je stal 70.000 nemških mark. Po nekaterih podatkih pa naj bi bili za ploščo Narodni Čuki posneli kar deset spotov v sedmih dneh, režiral jih je Izidor Farič. Med spoti, ki jih posnamejo sami izvajalci, izstopajo Mi2, njihovi sicer amaterski posnetki za skladbi Oda gudeki in Greva v toplice so med najboljšimi pri nas.

Dobre videolestvice nujno pripomorejo k boljšemu položaju glasbene industrije na trgu, vendar je res, da lestvice nikoli niso natančno izmerjene. Dvomiti je namreč mogoče, da se bo na Kanalu A ali v Videospotnicah pojavila Ferrari polka in Čuke spet katapultirala med najbolj prodajane slovenske izvajalce. Mlade frajle prav tako ne bodo na lestvici. Spotničarji pravijo, da imajo pravzaprav srečo, da nanje založbe ne pritiskajo, ker so neodvisni in se nacionalne televizije bojijo. "Smo v poziciji, ko si lahko privoščimo, da spustimo bend, ki obeta ali pa ima zanimiv ali drugačen video," pravi Gregor Fon, režiser oddaje. In to je pomembno, ker imajo včasih na čakalni listi skupaj dvajset in več komadov. "Od tega pa je deset vsaj tako dobrih, da gredo lahko takoj na lestvico." Ja, težko je biti pameten, ampak na srečo je tudi veliko šljama. Nekaj bendov si je s svojimi izdelki pridobilo prav poseben status, recimo RAF ali pa Erazem in Loptič Family bend. Po drugi strani se zdi, da je treba iz domače kuhinje še vedno dodati recimo Nude.

A ratingi lestvic na posameznih televizijah so še vedno nizki. "Glede na precej nehvaležen termin v času zelo gledanih oddaj smo na drugem programu še dovolj gledani. Predvsem nas tolče šport. Gledanost pa je odvisna od vremena, izpitov, konferenc," meni Gregor Fon. Druge lestvice naj bi bile vidne na premajhnem prostoru, Pop'n'roll pa naj bi imel podobno gledanost. Vseeno dober video lahko pomaga pri boljši pogodbi z založbo. Začelo se je vlagati v videospote, povečali so se proračuni. Čeprav je video mogoče posneti tudi za nekaj sto mark, je zdaj že jasno, da se bolj kakovostne stvari začnejo dogajati šele severno od 5000 nemških mark. Snemaje s kamero naj bi bilo najdražje. Digitalka in beta sta cenejši. Snemanje podražijo tudi eksterierji, čeprav imajo vsaj za tehniko nekateri režiserji pogodbe s studii. Vinci tako dela s studiem VPK, ki velja, podobno kot včasih Tivoli za glasbo, za zakon videoprodukcije. Ceno izdelave spota dvignejo še najem prostorov, kostumov, avtomobilov ali konjev.

In od kod črpajo zamisli? Od vsepovsod, včasih jih imajo bendi pa režiser samo malce doda, drugič je nosilec zamisli režiser, čeprav ima o dobrih zamislih posebno izjavo Vinci Anžlovar: "Nekje sem prebral, da je video lahko posneti, člani Siddarthe pravijo, da potrebuješ samo dobro idejo, pa je. Mislim, da to ni res, če imam dobro zamisel, jo še vedno raje prodam Mobitelu ali Petrolu za reklamo, se bolj splača."