V postelji s Telebajski

Devetindvajsetega avgusta bo v ljubljanskih Stožicah na prvem Pop Arts Festivalu med drugimi nastopila ameriška rockovska zasedba Marilyn Manson z istoimenskim frontmenom (pravo ime Marilyna Mansona je sicer Brian Warner) in večnim provokatorjem, ki ga je širšemu svetu pred leti prvi razkril Trent Reznor, šef zasedbe Nine Inch Nails.

Manson, ki velja za največjega zvezdniškega antijunaka sodobnega časa, ni samo glasbenik, ki rad jezi varuhe morale in šokira z brutalnimi koncertnimi šovi, pač pa tudi umetnik in poslovnež, ki - drugače od številnih zvezdniških povzpetnikov - drži vse niti v svojih rokah, saj sam piše glasbo in besedila in je ustanovil tudi založbo Posthuman Records, ki skrbi za nadarjene in še neuveljavljene mlade skupine.

Že s prvim albumom Portrait of an American Family iz leta 1994 in rockerskim razkrivanjem dvolične predstave o brezmadežnosti ameriške družine je Manson napovedal kasnejše revolucionarno glasbeno dogajanje. LP Antichrist Superstar iz leta 1996 je nesluteni uspeh samo še potrdil. Sledila sta album Mechanical Animals in lanski Holy Wood (In the Shadow of the Walley of Death). Ta je klerikalce in desničarje razburil s šokantnim ovitkom, ki Mansona prikazuje kot Jezusa, pribitega na križ, z zavezanimi očmi in brez spodnje čeljusti, zaradi česar je ameriška Katoliška liga razglasila bojkot albuma. Kljub negodovanju kritikov, ki z veseljem trgajo Mansonove uspešnice, je angleški NME skupini letos spomladi podelil ugledni naslov 'najboljšega metalskega benda', v kategoriji za 'najboljši metalski nastop' za pesem Astonishing Panorama of the Endtimes' s koncertne plošče Last Tour on Earth pa je bila nominirana za nagrado grammy.

Čeprav nekateri Mansonovo obnašanje zavračajo kot butasto masovno manipulacijo (Anton LeVay, ustanovitelj Satanove cerkve, je Mansonu podelil naslov 'častiti' ...), je ta med rahlo odtujeno, pretežno belopolto mladino vseeno postal nekakšna kultna osebnost. Marilyn Manson, ki je na začetku kariere sam deloval kot glasbeni novinar, pa je v intervjuju za našo revijo še enkrat dokazal, da odlično obvladuje tudi 'normalno' komunikacijo z mediji.

Gospod Marylin, kaj se je zgodilo z vašimi joški? Zdeli so se zelo resnični, zdaj pa jih kar naenkrat nimate več!

V tem trenutku jih ima Johnny Depp, njemu sem jih prepustil v skrb. Tisti joški so bili samo del podobe, ki sem jo hotel ustvariti, ko sem skušal posredovati osebnost tiste plošče, torej tako žensko kot moško plus vse vmes.

Katera bi bila vaša najbolj grozovita perverzija, ki bi si jo drznili priznati malemu narodu tujcev, ki ga boste navdušili konec avgusta?

To vam pa težko povem. Veste, večina reči, ki jih počnem, bi se zdela večini ljudi spervertirana. Po mojih merilih ... no, včasih ležim v postelji in gledam Telebajske.

Česa se bojite najbolj na svetu?

Hm, po mojem konservativne krščanske mentalitete v Ameriki, ki me je poskušala utišati.

V mnogih bolj puritanskih državah ste bili prepovedani od samega začetka. Je prišlo glede tega do kakšnih izboljšav, se je vmes ozračje kaj sprostilo?

Ostali smo pri istem. Včasih se težave in kontroverznost poležejo, vendar se potem vedno znova pojavijo. Pojavijo se takrat, ko imajo ljudje razlog, da potrebujejo hudobca.

Ste religiozni? Vsekakor niste dober kristjan. Ste morda verni na kak drug način?

Rekel bi, da veliko vem o vseh religijah. Zdi se mi, da sem pri samoustvarjanju svoje duhovnosti skombiniral veliko različnih verovanj. Po mojem obstaja ideja Boga v tistem, kar ustvariš, torej sta zame glasba in umetnost neke vrste religija. Ne verjamem pa v Boga in Satana ...

Torej ne verjamete, da boste šli zaradi širjenja svojega sporočila v pekel?

Mislim, da je pekel tisto, kar ustvariš na Zemlji zase zase sam, ko čutiš krivdo za vse svoje grehe.

Reciva, da Bog obstaja in da je vsaj podoben krščanskemu Bogu. Mislite, da je zaradi vašega obnašanja užaljen?

Verjetno, saj je Bog pogosto zahteven in včasih pohlepen tip, ki hoče, da ga ljudje poslušajo in se ga ves čas bojijo. Jaz pa se trudim, da bi ljudi spodbudil k temu, da mislijo sami zase in da se ne bi bali takšnih reči. Ne bi mu bil všeč, prav tako kot mu ni bil všeč Lucifer, saj je bil ta iz nebes brcnjen zato, ker je imel prav tako svoja drugačna mnenja.

Torej globoko v sebi upate, da takega Boga ni ...

Ni nujno!

Bova zastavila drugače: bi imeli raje obstoj takega Boga kot nobenega sploh?

Verjetno res, saj definira moj položaj kot položaj upornika - nekoga, ki se mora na neki način boriti proti avtoriteti. Ki mora poskrbeti, da se slišijo tudi tista druga mnenja.

Kako normalni se zdite sami sebi? Za kako normalnega bi se ocenili na lestvici od ena do deset, s tem da je ena totalno normalen in deset totalno wacky?

Na svoj način življenja sem popolnoma navajen, torej je zame normalen, vsekakor ne abnormalen. Sam sebi se na tej lestvici zdim nekje v sredini, se pa marsikdo verjetno ne bi strinjal.

In kako mislite, da bi vas ocenili drugi ljudje, ko bi spoznali vaš vsakdanjik?

Oh, če bi se nekaj časa družili z mano, bi postala moja osebnost del njihove, tako da bi me tudi oni uvrstili nekam na sredino.

So se v vašem otroštvu drugi mulci spravljali na vas? Ste bili že takrat tako ... drugačni?

Nisem bil zares drugačen, so se pa spravljali name. Nisem bil dovolj velik, nisem bil dovolj glasen, nisem bil dovolj kul, da bi zares našel svoj prostor med njimi. Bil sem Outsider.

Vas je to zelo prizadelo?

Pripravilo me je do tega, da sem začel pri sebi ustvarjati drugačna mnenja glede tega, kaj želim biti, ko odrastem. Da se nisem več želel vklopiti, da sem začel ustvarjati povsem svoj svet.

Ob čem postanete resnično resnično nežni, ob čem se vaša notranjost spremeni v želatino?

Po mojem morate vame spraviti dovolj drog, pa postanem tak.

Ste na splošno srečni?

Ponavadi že, dokler pač počnem tiste reči, ki jih imam rad, to so koncerti in pisanje glasbe ... Večinoma sem srečen, ja.

Kaj pa kakšna globoka brezna depresije?

Prav gotovo. Seveda imam ekstremne highe in ekstremne lowe, se pa trudim, da bi jih med seboj nekako harmoniziral. Pazite: sem srečna, nisem pa nujno tudi radoživa oseba.

Kaj počnete, da napolnite baterije?

Poskušam se naspati, in to bi bilo nekako to. S tem se najbolje napolnim.

Prav gotovo imate tudi kakšne hobije ...?

Slikam. Poleg tega sem zbiralec, zbiram veliko reči. Zbiram stare igrače, vojaško memorabillio, medicinske predmete, protetične noge, mrtve živali ...

Imate tudi kakšne žive ljubljenčke?

Ne, samo nagačene, s temi ni težav glede krmljenja, ko sem na turneji.

Se kdaj bojite, da vam bo nekoč zmanjkalo stvari, s katerimi boste šokirali publiko? Ste kdaj živčni, da boste prišli do točke, ko jo boste lahko resnično globinsko šokirali samo še s kakšno lahkotno čigumijasto romantično baladico, torej z drastičnim deficitom vse tiste vaše vampirske mimike in prašičje krvi?

Del lepote tega, kar počnem, je tudi to, da sem lahko ironičen, kar se lahko potem ljudem zdi zanimivo ali šokantno. Pravzaprav se nisem zadeve nikoli loteval z namenom, da bi ljudi šokiral, saj se mi zdi to preprosto prelahko, v bistvu bi me tak pristop dolgočasil. V resnici poskušam ljudi sprovocirati v razmišljanje, da še enkrat pretehtajo svoja mnenja. Dokler bom to počel, bodo nekateri ljudje šokirani, čeprav osebno resnično ne razumem, kako lahko tukaj in zdaj kogarkoli karkoli sploh še šokira.

Kakšno podobo vidite, ko pomislite na betežnega, upokojenega Marylina Mansona? Kaj bo počel?

Skušal bo seksati z betežnimi ženskami.

Ste trenutno zaljubljeni?

Ee ... Zdi se mi, da ja.

In je ta oseba... No, ja, v to verjetno ne bi bilo vljudno vrtati ...

Prav.

Katera je bila najlepša stvar, ki jo je kdorkoli kadarkoli naredil za vas?

Hm! Kaj pa vem ... Prva stvar, ki mi pride na misel, bi bila, da sem ondan lahko gledal neko dekle, kako se je poscalo v skledo za kosmiče. Ni pa bila zadeva nujno ... lepa, he he.

No, prav gotovo to ni bila najlepša stvar od kogarkoli kogarkoli?

Je bila pa lepa gesta.

Zdi se, kot da ne bi bili ravno najbolj zagret zagovornik monogamije ...

Pa sem. To ne pomeni, da ne smeš gledati, kako dekle ščije v skledo.

Katera bi bila najbolj neverjetna stvar, ki se vam je kdaj zgodila na odru?

Pravzaprav se mi stvari, ki jih počnejo drugi ljudje, praviloma ne zdijo preveč neverjetne. Se mi je pa zadnjič primerila zanimiva reč, ljudje so na oder metali steklenice z vodo. Ena me je zadela, zato sem ustavil koncert in pozval tipa, ki jo je vrgel, naj dvigne roko. Ko je to storil, sem ga pozval na oder in ga izzval, naj svoje dejanje ponovi od tam. To je bil pravzaprav nekakšen dvoboj: štel sem do tri, on je vrgel steklenico in me zgrešil, jaz pa sem mu jo zalučal naravnost v obraz. Vsa množica se mu je smejala in račun je bil poravnan. Naučil sem ga svoje.

Ja, pokazali ste mu, kdo v tistih krajih nosi hlače ... ali krilo ... ali igvanji rep. Greste kdaj v javnost tudi popolnoma brez make-upa?

Ob različnih priložnostih in ob različnih delih dneva nosim različne količine make-upa, verjetno nekako tako kot kakšna ženska. Nimam pa tega za nobeno masko ali kaj podobnega. Zdajle sem se recimo pravkar zbudil in nimam na obrazu ničesar. Pa se mi ne zdi, da bi bil videti tako zelo drugačen kot ponavadi.

Mislite o sebi kot o čednem, privlačnem tipu?

Čeden tip ... ha ha ...V konvencionalnem smislu seveda ne, na neki čuden način se mi pa zdi, da mi je uspelo iz mojega nerodnega videza napraviti največ, kar je bilo mogoče.

Ste crkljivi?

Ponavljam, kar sem rekel že prej: če spravite vame dovolj mamil.

In kakšne droge bi bile za takšno nalogo najprimernejše?

Mislim, da ekstaziji.

Ga veliko goltate?

Včasih. Ko mi paše.

Naslednje vprašanje je precej stereotipno, v smislu, da vam ga gotovo zastavljajo vsi, vendar ga moramo brez nadaljnjega vsaj oplaziti: vse tisto o tem, kako vaša glasba spodbuja k nasilju in samoaninhilaciji, kaj pravite na to?

Mislim, da je nasilje povsod, v vsem. Bolj ko ga vidiš, večji del tebe ko je, bolj si ponavadi želiš, da bi drugi ljudje rekli, kako je s tem nekaj narobe, kako je nasilje žaljivo. V Ameriki imamo zanimiv način določanja, ali je kaka stvar pornografska: prinesemo jo na sodišče, kjer se potem sodnik odloči, ali kot taka povzroča vzburjenje. Kdo je kriv? Sodnik, ki se mu ob gledanju slike dvigne, ali človek, ki jo je ustvaril? Vsa občutja in tako tudi vsa nasilna občutja v sebi izrazim prek svoje glasbe, torej jih ljudje, ki jo poslušajo, slišijo in se jih lahko tako celo deloma znebijo. Glasba se mi je s tega vidika vedno zdela terapevtska, in to vsa glasba.

Torej bi kritikom odvrnili, da ne čutite zaradi mrtvih otrok absolutno nobene krivde?

Čutim je toliko, kot bi je moral čutiti vsak drug na svetu. Človeštvo je nasilno po naravi, najboljši primer za to trditev pa lahko vzamemo iz Biblije. To je zgodba o Abelu in Kajnu, o bratih, ki nista imela nobene negativne inspiracije, nobene televizije, pa je eden vseeno ubil drugega. Tak je bil rojen. Od tega nas lahko loči le to, da najdemo kakšno vrsto umetnosti, v katero usmerimo svoja čustva.

Kako pa je z otroki? Razmišljate, da bi v bližnji ali srednje oddaljeni prihodnosti imeli kakšnega?

Imel, imel za kaj? Za večerjo?

No, no, vse prej kot to: da bi jih redili kot tiste posebno ljubke poganjke svojih ledij in ob njih čutili stvari, ki jih lahko čuti samo oče!

Ko bom začasno opravil s svojo kariero, ko bom začutil, da je napočil čas, ko jih bom lahko primerno vzgojil ... Takrat se mi zdi, da bi znal biti nadvse ... zanimiv oče. Prav zanima me, kakšnega potomca bom ustvaril.

Kaj mislite, da bo pri njihovi vzgoji nujno početi drugače od tistega, kar se počne pri vzgoji večine otrok?

Moji otroci bodo verjetno odrasli v duhovnike, ker se mi bodo tako upirali. Do njih se bom po svoje verjetno obnašal podobno kot se obnašam do svojih oboževalcev. Kot vzornik, s katerim si lahko pomagajo, ki pa ni preveč popoln in jih tudi ne sodi.

Za koga bi lahko rekli, da vam je bil v življenju največji vzornik?

Težko vprašanje. Prva oseba, s katero sem se resnično identificiral, je bil Jim Morrison, in sicer po tem, ko sem prebral No One Here Gets Out Alive. Ta knjiga me je sprva navdihnila, da sem si začel želeti pisati, kasneje pa se mi zdi, da me je navdihnila, da sem postal to, kar sem.

Se imate za dobro načitanega človeka?

Ja.

In kaj najraje berete? Osebne izpovedi salemskih čarovnic?

Preberem veliko fikcije, zgodb, berem pa tudi veliko filozofije, psihologije in religije.

Kdo je vaš najljubši pisatelj?

Philip K. Dick, rad imam vse njegove knjige, najraje pa A Scanner Darkly.

Kdo je po vaših izkušnjah največji bebec v show-bizu?

Aaa ... Prav gotovo jih je veliko, ki jih nisem srečal ... Med tistimi, ki sem jih, pa mi pride na pamet Puff Daddy.

Ustanovili ste založbo po imenu Posthuman Records, ki se ukvarja predvsem z iskanjem novih bendov. Kako ste za zdaj zadovoljni z njenim uspehom?

Pravzaprav smo delo šele dobro začeli. Vsekakor pa vedno iščem nove skupine.

Je med vašimi protegeji kakšen, ki bi ga veljalo na tem mestu posebej omeniti, ki mu napovedujete še posebej zvezdniško prihodnost?

No, za nas so podpisali Godhead, ki so začeli postajati pri nas zelo popularni.

Kaj je tisto, kar vas najbolj pritegne v procesu iskanja mladih bendov?

Nimam nobenih vnaprej postavljenih standardov, za katere bi zahteval, da jih izpolnjujejo. Preprosto iščem kaj, kar bi v meni vzbudilo zanimanje, kar bi me presenetilo. Če jim uspe presenetiti mene, lahko presenetijo tudi vse druge.

Katero svojo ploščo imate najraje?

Pretežko bi bilo izvzeti eno, to bi bilo, kot da bi morali starši izbrati najljubšega med svojimi otroki. Vse imam rad, vsako iz različnih razlogov.

Katero si najraje zavrtite, ko bi se radi sprostili, ko bi se radi naslonili nazaj in uživali v ponosu nad vsem, kar ste ustvarili?

Svoje glasbe nikoli ne poslušam takrat, ko bi se rad sprostil. Takrat si dam gor The Rolling Stones, in sicer Let It Bleed.

Se ukvarjate s kakšnim športom?

Ne, razen seveda tega, da mečem ljudem steklenice v obraz.

Si želite svoje talente preizkusiti še na kakšnem drugem področju, ne samo na glasbenem?

Kje ste najraje na svetu?

V postelji. Tja grem takoj, ko se bom nehal pogovarjati z vama.

Samo sekundico še. Veste karkoli o Sloveniji?

Ne, še nič. To je ena država, v kateri me res še ni bilo, zato se obiska zelo veselim.

Po kateri značilnosti si najbolj želite, da bi si vas zanamci zapomnili?

Predvsem se mi zdi pomembno, da si me sploh zapomnijo. Tako ali tako me bo vsak interpretiral povsem po svoje.