Rimanice na ukaz

Prejšnji petek je bilo Velenje res podzemno mesto. Poleg rudarjev je v srcu Šaleške doline deloval tudi cvetober slovenskih hiphopovskih undergroundarjev. Bejbe so tulile, zvočniki butali, raperske glasilke pa so v mikrofone lansirale popolnoma sveže, v, če citiram selektorja Srečka, danem momentu spesnjene rime. Vse to za respect, slavo, ure snemalnega studia in 50.000 tolarjev, ki jih prinaša titula slovenskega raperskega prvaka v freestylu.

Najprej sem vam seveda dolžan razložiti, kaj freestyle sploh je. Pomenov je seveda veliko. Če štartamo po prevajalsko, mu bomo v maternem jeziku rekli prosti slog - se pravi slog, ki se ne obremenjuje s pravili in omejitvami. Pri plavanju se temu drugače reče še kravl. Pri teku na smučeh drsalni korak. Pri rokoborbi pa ... hm ... nekaj, kar ni grško-rimski slog. In od rimskega do rimajočega smo tako oddaljeni le še korak. Raperski freestyle je povezan z rimami. A ker zna dandanes rimati že vsak prostak, bedak in televizijski junak, / so tu postavljena določena pravila, ki bodo vsacga nesposobneža iz igre izločila / in na prestol slave kranjske posadila ne-debila, / ampak tistga, k je v resnici car ta prostga stila, / se mi je misel v glavi porodila, da bi mi k temu lohk pomagala mamila, / ampak ne: moja edina droga je ta žoga, / ki jo na ramenih nosim in milosti ne prosim, / hvala, zaenkrat mi je dost dobrih rim na plano dala, / kot vidte, je v hiši cela štala ... in tako naprej in naprej. Z drugimi besedami: raperski freestyle je rapersko rimanje brez vnaprej napisanega besedila. Zgrabiš mikrofon, ujameš ritem in začneš nizati besede. Strogo tehnično gledano moraš paziti na kadenco, jasnost in razločnost ter pravilno dihanje - ampak to so reči, ki jih raperji tako ali tako obvladujejo. Temu sledi ujemanje koncev vrstic - se reče rimanje, pri čemer je treba paziti, da se določene besedne zveze ne pojavljajo prevečkrat (pri naših je najbolj zlizano štetje, sledijo pa variacije na rimo cesta - mesta), da si rime sledijo dovolj hitro, da si na odru suveren in nenazadnje je fino, da ima tisto, kar poveš, tudi kakšen smisel. Kar je včasih težko - ne pozabite! - vse to gre naravnost ven iz glave, v real timu, brez možnosti korekcije. Kar si rekel, si rekel!

Osnovni termin je zdaj pojasnjen - freestyle v našem kontekstu pomeni rapanje na pamet. Nekakšna odrska improvizacija v rimah. In ker se odrski improvizatorji v Sloveniji že kar nekaj let med seboj merijo v tekmovalni Impro ligi in ker se raperji med sabo nikoli ne bodo mogli zmeniti, kdo je najboljši (ker je vsak zase prepričan, da je prav on tisti), so v upravi Festivala mladih umetnosti Kunigunda v Velenju prišli do modre ideje, da bi svojega šampiona dobila tudi čislana raperska impro disciplina, freestyle. (V poduk in za relativizacijo celotne procesije naj pripomnim, da za to, da bi bil človek dober raper, še zdaleč ni potrebno, da bi sploh bil - kaj šele dober - freestyler. Chuck D, ta gromoglasni prvak Public Enemyjev in splošno priznana rap ikona, vam takole iz glave ne spoha niti treh zaporednih rim. Ice Cube in Ice-T nista kaj dosti boljša. Prav tako ne Guru in DMX. In če me spomin ne vara, se tudi pokojni 2Pac ni ravno odlikoval po ad-hoc spesnjenih rimah). Sprva je bil za tekmovalni poligon namenjen velenjski Titov trg, a maršalov bronasti plašč kljub impozantim dimenzijam mladeži ni mogel obvarovati pred vlaženjem z neba, zato se je o zmagovalcu odločalo na vročem odru kluba Max. Vse ostale reči - tekmovalni sistem, discipline, žirija, način točkovanja, pokali, priznanja ter studijske in finančne nagrade - pa so ostale nespremenjene. Petek, zadnji avgust leta 2001, je bil tako dan, namenjen tekmovalnemu žaru in vročici.

Kuliranje

Prvo kuliranje je bilo meteorološke narave - padec temperatur in dvig vlage. Za drugi val hladnine so poskrbeli španski košarkarji, v spregi z onimi Slovenci, ki si tisti večer niso ravno zaslužili košarkarskega poimenovanja. Ker je kazalo, da bo nadaljnje spremljanje parketnega pokola na velikem platnu občutno poslabšalo dobro razpoloženje obiskovalstva, je med zadnjo četrtino glas Petra Vilfana zamenjal čvrst hiphopovski beat in on-stage ogrevanje petnajstih prijavljenih freestylerjev. Kakšnih močnih trenerskih ekip (v tem so raperji enaki slovenskim košarkarjem) na sceni ni bilo zaslediti, so pa fantje (ženski svet žal ni podal nobene prijave) s sabo imeli manjše ali večje grupacije navijačev in podpornikov. Seveda so po podpori občinstva prednjačili velenjski aboridžini - raperji iz velenjskih bojda kar divjih ulic - na čelu s Six Pack Čukurjem, Scratchem in Zajebanim, ki jim je marsikateri prišlek iz ostalih raperskih okolij zavidal predvsem nedeljeno občudovanje ženskega dela obiskovalstva. Poleg Velenjčanov so svoje predstavnike na prvenstvu imeli še Kranjčani, Solkanci, Novomeščani, Mariborčani, Vrhničani in Ljubljančani. Na desnem robu odra je zasedala žirija v sestavi Tina Mehle, predstavnica organizatorjev, Marko Milosavljevič, predstavnik širše zainteresirane javnosti, in Marko Godnjavec - Džizus, predstavnik poznavalskih insiderskih krogov. Četrti glas k skupni oceni so prispevala grla in ostali proizvajalci zvokov številčne publike. Levi del odra je prekrila didžejevska baterija dveh gramofonov in mešalke, ki so jih ta večer kontrolirali Zedsovi in Fugazeejevi prsti, sredino pa gostitelj (po sili razmer podpisani osebek). Z drugimi besedami: vse je bilo pripravljeno za merjenje rim.

Tekmovanje je bilo prvo te sorte pri nas - na večini hiphop partijev in koncertov se sicer odpre mikrofon, na katerem potem nadobudneži iz publike podajajo svoje pripravljene ali sproti sklepane rime, a tam gre bolj kot za tekmo za dvig ratinga med subkulturnimi brati in sestrami - kar je s seboj prineslo precej novosti za vse vpletene, predvsem nastopajoče. A ker je iznajdljivost ena od temeljnih lastnosti vsakega freestylerja, večjih težav ni bilo. Tekma je potekala po turnirskem sistemu - izžrebani pari so tekmovali na izločanje, zmagovalec gre v polfinale, poraženec se zabava naprej med publiko. Polfinalisti spet tekmujejo v dvojicah in zmagovalci tvorijo skupino štirih finalistov. V predtekmovanju na izločanje sta freestylerje čakali dve nalogi: iz ličnega klobučka je vsak potegnil listek s stavkom, ki je služil kot naslovna tema za njegovo improvizirano rapanje, nato pa je vsak od dvojke še sam določil temo svojemu nasprotniku. Čeprav so teme ponujale kar nekaj možnosti za razpredanja (recimo naslovi: Marylin Manson - moj idol, Še nkol se nismo tok smejal, Pes je najboljši človekov prijatelj ...), so fantje potrebovali kar nekaj časa, da jih je potegnilo v tekoče rimanje, nekateri pa so se tu in tam po pomoč zatekli k nekaterim svojim že prej skovanim in pripravljenim verzom. Ta trditev je sicer le nedokazljivo namigovanje, a ko mladinec iz počasnega štetja in spuščanja polartikuliranih glasov nenadoma preklopi v lahkotno besedno plutje (ki je celo oddaljeno od zapovedane teme), si človek ne more kaj, da se ga ne bi lotil črv dvoma. Kakorkoli že - predtekmovanje je bilo pač namenjeno prvi selekciji, ki je na plano že lansirala potencialne favorite za finale. Že prvi dvoboj se je končal tesno, saj je domačin Zajeban s preferenčnim glasom publike v koš spravil tudi poznavalcem neznanega Ljubljančana Trkaja. Zajebanov partner iz skupine Bronxtarz, Scratch, jo je malo slabše odnesel v dvoboju s še enim prestolničarjem H8-om (beri Hejtom), Valtrrap ni imel težav z vrhniškim mladincem All Starjem, štajersko-dolenjski obračun med zabavnim Stashem in ustohitrcem N'Tokom je dobil slednji, Six Pack Čukur je izločil A-Pounda, v dvoboju težkokategornikov je Bbudo moral priznati premoč Pižame, troboj (zaradi neparnega števila prijav) med A.K.A.-jem, Takom in Pierom pa je določil sedmega polfinalista Piera. Osmi je bil lucky looser Trkaj.

Če so fantje v predtekmovanju še lahko malo poblefirali, v polfinalu te šanse ni bilo več. Prva disciplina je bila t. i. slepa vreča. Pred raperja so postavili vrečo, v kateri so bili različni predmeti (da vam bo bolj jasen razpon artiklov, naj jih nekaj naštejem: potapljaška maska, deodorant, baterijska svetilka, zavojček barkafeja, klobuk, najbolj znana hiphop revija The Source, prazna pivovska steklenica ...), ki jih je moral MC vpletati v svoje rime. Pri tem početju je bil najbolj vztrajen že omenjeni lucky looser Trkaj, ki mu je celo zmanjkalo stvari, tako da jih je začel jemati iz svojih žepov in od publike. Naslednja naloga je bila raperjem pisana na kožo - svojega nasprotnika so morali disati. Etimološko ta beseda ne izvira iz hrvaške besede za dihanje, ampak je okrajšava za angleško besedo disrespect. Se pravi, da vzajemnemu v-nič-dajanju ni bilo ne konca ne kraja. Najbolj duhovit obrat v tej disciplini je izustil N'Toko, ko je Valtrrapu zabrusil: edini način, da me premagaš, je, če ti postaneš jaz, / da potem prekosam samga sebe in si zadam poraz, nato pa ga je obtožil še, da pri branju knjige ne pride niti do ovitka. Ko je bila na vrsti nova disciplina, so bile besede čisto drugačne, saj so se zdaj tekmovalci morali vzajemno hvaliti in poveličevati. Zdaj so fantje klečali drug pred drugim, in N'Toko je zdaj o Valtrrapu govoril stvari kot vate sem bil zaljubljen že kot otrok, / ne morem verjeti, ti si zame Bog! in ti maš tok energije, ti sesuješ vse emsije. Tudi Valtrrap ni štedil s pohvalami tipa pazi! dokazi, da rap pr nas ni v krizi so tle: N'Toko, se ve! Kljub poveličevalski in prijateljski noti, ki je zaključevala vsak dvoboj, pa vse le ni šlo čisto gladko. Ko je H8 s soglasno odločitvijo žirije izločil še drugega velenjskega favorita, je to nekatere najbolj zagrete podpornike spravilo v precej negativno razpoloženje, tako da je padlo nekaj hudih besed in prišlo do blažjih fizičnih kontaktov, v katerih so zbili očala članu žirije, gostitelj večera pa očal ne nosi in jo je odnesel le s psihičnimi bolečinami. Kljub neljubim dogodkom so se strasti hitro pomirile, bojne sekire so se zakopale in razpoloženje publike je kaj kmalu spet naraslo in doseglo prejšnjo raven že ob nastopu domače zasedbe Plan B, ki so se jim na odru pridružili še Sami norci.

Finalni kvartet

V finale so tako štartali štirje ta večer najboljši freestylerji: Six Pack Čukur, H8, Pižama in N'Toko. Prva preizkušnja je bila nadaljevanje rime, ko je prostovoljec iz publike določal, kdo od četvorke naj v določenem trenutku rapa. Kljub temu da je simpatični mladenič poskušal vse, da bi finaliste zmedel, mu to ni uspelo in kvartet je žel bučne ovacije občinstva, ki so se še okrepile, ko je vsak odrapal svojo odo Velenju. Mislim, da rudarsko mesto že dolgo ni slišalo tako pohvalnih besed na svoj račun. Ko so pobje v rimah povedali še, kaj bi naredili s finančnim kosom nagrade - petdesetimi slikami svojega poetskega predhodnika Franceta - se je žirija umaknila v seštevalno karanteno. Kvartet na odru pa je bil v taki formi, da je še kakšne četrt ure kar samoiniciativno zabaval publiko.

Nato je sledila podelitev priznanj, nagrad, pohval in čestitk, med obiskovalci pa se je vsul plaz emocionalno-racionalnih aktivnosti: proslavljanj, razpravljanj, kritiziranj, kovanj v nebo, planiranj novih tekem ... Je bilo pa kar v en glas ugotovljeno, da so prehodni in stalni pokal, 10 ur najema snemalnega studia in 50.000 tolarjev pristali v rokah lastnika najboljšega prostosložnega gobca pod Alpami. Prva titula krene v Novo mesto, od koder je doma človek z imenom N'Toko, sicer Miha, ki je službeno frontman meje podirajočega koletiva Moveknowledgment. Čeprav je njegova zmaga popolno presenečenje, saj se doslej ni kaj preveč muval v rapajočih scenah, je tudi res, da je popolnoma zaslužena. N'Toko rapa zelo - ampak res zelo - hitro, rime producira bliskovito in učinkovito, je zabaven in zna koketirati s publiko. Ko je dobil temo, ni kaj dosti premišljeval, ampak je kar takoj začel brzoplesti z govornim aparatom. Če strnemo njegove freestylerske sposobnosti v eno misel, bi lahko napisali tudi, da ima usta, ki so dovolj hitra za brbotanje v njegovih možganskih vijugah.

O samem tekmovanju je eno samo strnjeno misel težko zapisati, ampak ker se ne bojimo nobenega izziva, naj poskusimo še to: ni nam mar za gobčev stas in glas, / važno je, da spoha dobro rimo na ukaz.