Klubski maraton

Glasno koncertiranje v Velenju, na Vrhniki in v Mariboru minuli konec tedna je oznanilo pričetek prvega Klubskega maratona, projekta ljubljanskega Radia Študent, katerega komisija je izmed kopice prijavljenih mladih bendov izbrala šesterico, ki naj bi prekašala druge po prodornosti in kakovosti. Minuli konec tedna pa je pomenil le prvo postajo na dolgi poti, saj bodo izbrani maratonci od 28. septembra do 9. novembra preverjali razpoloženje občinstva na enajstih slovenskih "alternativnih" glasbenih prizoriščih. Safari po hribih in dolinah se bo končal na finalnem žuru, ko bodo vsi skupaj zasedli metelkovski oder.

Zamisel o popotovanju po underground klubih se je valila v glavah študentovcev od lanskega Novega rocka, ko je postalo tudi največjim zanesenjakom dokončno jasno, da ta ne ustreza več prvotno začrtanim smernicam o promoviranju kakovostne, nekonvencionalne, še ne uveljavljene domače godbe. "Zadnja leta je bil koncert videti tako, da si imel gosta in nekaj domačih bendov, ki so igrali tako rekoč praznemu stopnišču," pravi glasbeni urednik na Radiu Študent Matjaž Manček. Slovenska "rokenrol" scena je torej ostala brez svojega festivala. Osipu občinstva na zadnjih Novih rockih pa je sledil preobrat: "Če folk noče priti na koncert, naj gredo pa koncerti k folku."

Strokovna komisija je izbrala pisano paleto, druščino, sestavljeno iz reperjev, rokenrolerjev, psihedelikov in drugih "čudakov". Merila, po katerih so se ravnali RŠ-evci, so bila: žanrska raznolikost s skupnim imenovalcem, da so ustvarjalci dosledni v tem, kar počnejo. Predvsem pa naj bi predstavljali novo energijo in svežino v slovenski glasbeni areni. Po besedah RŠ-evega glasbenega urednika obstaja še en skupen moment: "V vseh teh šestih bendih so tudi ljudje, ki so tako ali drugače dejavni na klubski sceni. Gre skratka za bende, katerih člani združujejo glasbeno in organizacijsko akcijo."

Izbira je presenetljiva predvsem, če jo primerjamo s tisto na pravkar minulem Novem rocku. S severovzhodnega konca države prihajajo neo-post-rokerji Wreck, ki izhajajo iz znanih pankrokerskih jeder. Basist je prve korake napravil s pankerji Platfuzz, bobnar je fankijaške ritme udrihal v Madragori, pevec in kitarist pa sta se kalila pri hardkorovskem bendu It's Not For Sale. S Krasa bodo burjo prinesli Drugi disko, klasična rokenrol zasedba z netipično rokovsko glasbo, in Kraški solisti, eksperimentatorji, izhajajoči iz znanih avantrokerjev Kislu grozje in Strahuljarji, ki si med koncertom spretno izmenjujejo pihala, trobila, kitare in tolkala. Najbolj svež veter veje iz Smlednika, rojstnega kraja dvojice Sist En 343. Radikalna zvočna kulisa elektronskih šumov pomeni nov korak v evoluciji nojsa. Naslednji maratonci prihajajo iz Novega mesta. Hiphoperji iz Moveknowledgement spretno obračajo jezik, a se, drugače od proslavljenega Klemna Klemna, dotikajo konkretne življenjske problematike. Številna zasedba mladih upov rada "uporablja" vse od drum'n'bassa, duba in reggaeja do jazza in soula. Za konec pa so tu še Zagorčani, skupina Sun Ate Mars, ki deluje komaj eno leto. V njeni glasbi se križajo zvoki kitare, basa in bobnov z elektroniko.

Klubski maraton poleg glasbenega ponuja še en presežek, pobudo za boljše povezovanje med samimi klubi, saj je to za zdaj daleč od tega, da bi bilo intenzivno. Prej kot v povezanem organizmu, ki bi skupno nastopal pri pridobivanju donacij iz državnega proračuna, deluje večina klubov le na lokalnem teritoriju. Temeljna zamisel, da bi zaobjeli še več klubov in še več zanimivih izvajalcev, tokrat zaradi premajhne finančne podpore ministrstva za kulturo še ni docela uresničena. Ostaja pa vizija, da se bo v prihodnjih letih maraton razvil v večji in pomembnejši dogodek, predvsem za neuveljavljene, a vseeno zanimive performerje. Kljub temu bodo nastopi "avantgardistov" brezplačni.

Novi rock v klasični obliki, ki je doživel neslaven konec, bo torej v čisto novi preobleki spet zaživel.