Ustvarjalnost po srednješolsko

Mala Loka je vas v bližini Trebnjega. Že njeno "malo" ime pove, da naselje ni kdove kako veliko, pa vendar se tamkajšnji prebivalci lahko pohvalijo, da živijo v razmeroma znani vasi. Dobro jo poznajo predvsem Ljubljančani, sloves Male Loke pa menda seže celo tako daleč, da o njej razpravljajo v nizozemskih pubih ... Zasluge za to je treba - upravičeno - pripisati kulturnemu društvu Arti, ki se je pred sedmimi leti utaborilo na vaškem gradu. Od takrat se je v graščini vedno kaj dogajalo. Dogajalo pa se je tudi v društvu samem. Mladi ustanovitelji so odrasli, se idejno razšli. Letos je vodenje društva prevzela nova, mlajša skupina in se z nekoliko spremenjenimi smernicami in s prvim projektom predstavila minulo soboto.

Da prireditev ne bo kar tako, so dajale slutiti bakle, ki so osvetljevale strmo pot do gradu. Vendar so te že skoraj običaj, je takoj pojasnil prvi mož gradu, njegov lastnik Dušan Šparovec. Pravi, da novih artijevcev še ne pozna dobro. "Vidim pa, da so zelo sposobni. So kar ta pravi," je navdušen slikar in organizator društvenih likovnih kolonij. Z gostitvijo Artija v svojem domu nima ne stroškov ne dobička. Dogovor je tak, da društvo poravna nastale stroške, poleg tega pa pospravi dvorano, ki se uporablja za prireditveni prostor. Zelo vesel je, da se na Mali Loki kaj dogaja. "Ko sem leta 1988 prišel sem, v Trebnjem niso vedeli, kje je Mala Loka, zdaj mi pa hodijo iz Avstralije, Turčije, z vlakom do postaje Velika Loka, naprej pa peš. Z delom društva tudi kraj pridobiva," je prepričan nekdanji Ljubljančan, ki pravi, da se v prestolnico ne bo več vrnil. Kako pa nam je pojasnil povezavo med Malo Loko in prej omenjenimi nizozemskimi pubi? "Lani je prišla skupina holandskih židovskih glasbenikov, The Amsterdam Kletzner Band. Tam so se v enem pubu pogovarjali o Mali Loki, pa se je izkazalo, da so tudi že prej nekaj slišali o njej, in so prišli. Jaz sem mislil, da se zajebavajo. Jim je bilo pa tukaj tako všeč, da so v Holandiji izdali komad z naslovom Mala Loka. Poglej," mi poda zgoščenko, ki jo je potegnil iz omare, in čisto zares, sedmi komad se imenuje Mala Loka. "Ko so bili oni tukaj, smo imeli sploh žur, povabil sem okoli petdeset Ciganov, Holandci so noreli," se spominja Šparovec in zgodbi še danes skoraj ne more verjeti.

Ampak gremo naprej. V sedanjost. Gostitelje večera, srednješolce Blaža Kosa, Dina Bajramoviča in Natašo Ljubič, nam je od zadnjih priprav uspelo odtrgati malo pred začetkom prireditve. Posedli smo okoli ciganskega ognja, ki se je, prvim dežnim kapljam navkljub ali pa ravno zaradi njih, razplamtel za gradom, in takoj ugotovili, da so vsi Ljubljančani in ne Dolenjci. Zato bo delovanje novega Društva Arti, drugače od starega, ki je bilo ustanovljeno za delovanje na kulturnem področju v Mali Loki, segalo še do Ljubljane. S poudarkom na mladih. "Da jim popestrimo zunajšolsko življenje," odločitev utemeljuje Blaž, novopečeni predsednik društva in organizator, drugače pa dijak četrtega letnika bežigrajske gimnazije. "Zakaj? Zato, ker je danes talent težko pokazati množici brez pomoči drugih. Recimo, če si glasbenik, težko prideš na sceno. In mi smo prepričani, da smo organizacijsko dovolj sposobni, in bi radi pomagali drugim, da bi pokazali, kaj znajo. Da ne gre le za šolsko učenje "na pamet", ampak za razvijanje kreativnosti." Poleg tega z delom v društvu pridobivajo izkušnje in spoznavajo nove ljudi. Blaževa formula: "Boljše to, kot pa da čas zabijamo pred televizorjem." Dino obiskuje srednjo grafično-oblikovno šolo in skrbi za glasbeno plat društva. "Začelo se je tako, da sem Blažu pomagal organizirati šolske plese. Potem sem začel ustvarjati za raperje, naredili smo komad, ga posneli. Gre za projekt več ljubljanskih mladih raperjev. Pogovarjali smo se, da bi lažje delovali kot društvo, da bi imeli več možnosti širiti zavest o problemih mladih." Nazadnje ga je pritegnila muzika. Njega in tudi Natašo, Blaževo sošolko: "Trenutno pa skušamo najti kakšnega sponzorja, da bi lahko na koncertih, ki jih pripravljamo, nastopile tudi neznane skupine. Zdaj se dogovarjamo na Metelkovi. Hočemo, da imajo mladi dejansko možnost pokazati, kaj delajo v garažah." Društvo Arti za zdaj svojih prostorov, če odštejemo grad, v katerem potekajo prireditve, nima. Člani so dosegljivi po telefonu. Če se na klic ne odzovejo, je velika verjetnost, da so ravno sredi pouka. "Tudi plese za zdaj organiziramo prek gimnazij, jim pa pošljemo dopise, da se lahko dogovorijo z nami. Nekatere šole sploh nimajo plesov, ker jim tega nihče ne ponudi, ali pa jim kdo ponudi, pa so cene hude," ugotavlja Nataša. Sicer pa je vsaka zamisel dobrodošla, če jo je le mogoče uresničiti. Doslej zbrane: organizacija koncertov, sodelovanje s fundacijo Z glavo na zabavo, računalniške delavnice, plesne delavnice, iskanje poceni inštruktorjev, navsezadnje tudi ponudba manjših del, kot je recimo raznašanje letakov. Nekatere so uresničene, druge, upamo, še bodo. Društvo Arti od tega, kot pravijo člani, dobička nima. Delajo večinoma na "low budget", opremo dobijo v glavnem zastonj.

Mala Loka torej ostaja na slovenskem kulturnem zemljevidu. V gradu si zdaj stanovanje ureja tudi Dušanov sin, igralec Lotos Vincenc Šparovec. "Ko bo grad malo bolj naseljen, bomo pa še kaj drugega naredili. Čeprav sam kakšnega nivoja niti ne želim, mora biti sproščeno," je še pred večerom dejal Dušan Šparovec. In res je bilo. Že zato, ker si je prireditev vzela akademsko uro in pol zamude. Društvo Arti se je za začetek predstavilo s plesno točko s svetovnega prvenstva, Nataša je odpela Everybody's Free To Feel Good, nadobudna mlada raperja Ivan in Ninja pa sta odrapala (besedilno) sočen komad, za katerega je podlago naredil Dino. Sledil je jam session, veliko improvizacije za lastno zabavo. In kot smo večkrat slišali, nastopajoči tam niso bili zaradi denarja, ampak zato, da se pokažejo, da dobijo izkušnje, da ustvarjajo ...