Začela se je saga ...

V 43 gramov manj kot štirikilogramski knjigi Krajevni leksikon Slovenije se geslo Velenje pojavi na dnu strani 403 in obsega celotno stran 404. Predstavitev mesta je opremljena z dvema fotografijama. Pod eno je napis Velenje, načrtno zgrajeno industrijsko in rudarsko mesto v Velenjski kotlini, pod drugo pa Velenje, zrak v mestu je pozimi pogosto čezmerno onesnažen zaradi bližnje termoelektrarne Šoštanj. Predvsem druga fotka ne daje vtisa o raju na zemlji, kjer bi človek preživel stara leta, o tem, kje boš preživljal mladost, pa tako ali tako ne odločaš sam. Kakorkoli, leksikon pravi, da v Velenju vsak večer leže k počitku 27.337 prebivalcev (samo v štirih slovenskih mestih je več počivalcev), ki se potem, ko zjutraj vstanejo in zapustijo večnadstropne stanovanjske bloke, ki pokrivajo večino bivalnih površin na 370 metrih nadmorske višine, odpravijo na šiht. Večina jih dela v rudniku, kjer kopljejo lignit precej bliže središču zemlje, in v Gorenju, kjer je svetleje, saj se večinoma ukvarjajo z belo tehniko (in včasih poceni odkupijo kakšno delnico Uniona). Čeprav se kot trg omenja že leta 1264, je Velenje status mesta pridobilo šele leta 1959, na to, da je bilo od leta 1981 do 1990 opremljeno s pridevnikom Titovo, pa spominja le velik sprehajajoči-se-maršal-premišljuje-in-grdo-gleda kip na lično postriženem travniku sredi mesta.

V skladu z možnostmi šihtanja se mularija po osnovni šoli vpisuje na rudarsko, elektro in strojno, ambicioznejši (in predvsem -še) pa na gimnazijo. Po šoli naredijo domače naloge, nato se prekladajo po kafičih, skačejo v smučarkem skakalnem klubu, se atletizirajo, mečejo roko in nogo (imajo prvoligaša v obeh omenjenih športih), surfajo po internetu v Mladinskem centru in delajo muziko. In to vseh sort melodije. V Velenju domuje najoprsje SLO estrade, Natalija Verboten, narodnozabavnih muzikantov je verjetno dvakrat več, kot ima prej omenjeni artefakt centimetrov, tudi rockerji imajo na Velenje lepe spomine, tako oni, ki to kulturo bolj povezujejo s šankom, kot tisti, ki so v klubskih čumnatah domovine (ali pa v filmu Barabe) skupaj z Res Nullius (in podpisanim) tulili Rojen leta '72. Tisti, ki so to letnico zamudili, pa zastrižejo z ušesi ob bolj urbanih imenih nove velenjske scene: 6pack Čukur, Plan B, Bronxtarz. Tri imena in šest od rojstva velenjskih mladincev, ki vsak na svoj način iščejo pot z velenjskih cest v vaša ušesa.

Solo: life is good

Da v Velenju nekaj resno brbota, je bilo jasno že ob izidu prve slovenske hiphopovske kompilacije 5 Minutes of Fame - Za narodov blagor, na kateri je Velenje edina Neljubljana s kar dvema predstavnikoma. A podobno kot v Ljubljani tudi Velenje bolj naglas in samostojno promovira glas, ki ga na kompilaciji ni bilo - 6pack Čukur. Njegovemu prvencu je naslov Ne se čudit, čeprav je Čukur "najprej mislil, da bi bil naslov Playa iz Veleja, pa so na založbi menili, da je to preveč lokalno, preveč usmerjeno samo na Velenje". To je sicer res, bi bil pa album s plejerskim naslovom dobro označen, saj v slovenska ušesa prinaša uživaški, ležernejši, sončnejši, zajebantski rap, ki ga resni in angažirani podalpci niso navajeni. Čukurjev glavni rol-model je "Snoop Dogg, ki mi je všeč že od samga začetka, njegov stil mi je super, tud vse, kar dela v življenju. Všeč mi je kalifornijski stil, čeprav mi je zakon tudi nova plata od jay-Z-ja. Pomembne so mi podlage, muzika. Dre, recimo, ali pa Neptunsi, ki imajo čist svoj stil. To bi rad dosegel, da bi folk vedel, kaj je moj, velenjski sound." Ker je Velenje kljub peti slovenski poziciji še vedno mesto, v katerem vsi poznajo vse, je Čukur zdaj glavni, ko svojega kadeta 1.3 S s prevoženimi 300.000 kilometri požene po glavni velenjski cesti. Omenjeni avto je za zvesto službo sicer na plošči nagrajen z mnogimi laskavimi nazivi, predvsem sliši na ime playamobil, mene pa je bolj zanimalo, zakaj si je Čukur za izrazno sredstavo izbral prav playerstvo (se pravi, da rapa o denarju, žurih, avtih, bejbah, pijači ... z drugimi besedami o sladkih straneh življenja). "V Velenju jaz ne morem rapat recimo ... o štirih elementih hiphop kulture, če jih ni. Bolj sem si zapomnil - al pa želel - kake dobre žure pa zajebancije pa to ... Ni pa zdej to, da bi bil jaz en velik jebač al pa alkoholik ..." Ampak vsi vemo - tudi iz svojih izkušenj -, da tovrstne sladkosti življenja stanejo kar nekaj novcev, ki jih je treba zaslužiti. Čukur je končal srednjo strojno šolo, "drugač pa delam pri fotru, ki ima privat keramičarstvo. Jaz sem nekakšna njegova desna roka, ki sama dela. Odkar je plošča izšla, pa je življenje precej drugačno, vsak dan intervjuji pa koncerti ... ne moreš več kar mal se usest pa se zajebavat." Ampak kaj je pravzaprav bil Čukurjev namen, ko je izdal ploščo? Slava? Denar? To, da predstavi Velenje? "Kaj pa vem, pravzaprav nisem mel kakšnga zlo jasnega namena. S Sašotom, ki je bil kitarist pri Funk You (kjer je Čukur gostujoče rapal pred solo kariero, sicer pa je v srednji šoli tulil pri metal/hc bandu Eros Ramazotti's Worst Nightmare) sva se dobro zaštekala, on je prispeval nekaj svojga stila in idej, jaz nekaj svojga, pa je ratalo. Ko sem prijel svojo plato v roke ... ma, men je blo to vse, takrat me ni zanimalo nič drugega." Ampak tovrstni izdelki so seveda dobra štartna osnova za mikrosceno, saj vemo, da je v rap biznisu tako, da uspešni poskrbi tudi za pomocijo in zveze za svoje lokalne prijatelje in znance. "Tukaj folk skoz neki jamra, da se ne da nič nardit ... jaz sem pač dokazal, da se da, sam se moraš pa sam zlo potrudit. Če boš sam čakal, se res ne bo nič zgodilo. Treba je začet pa delat!" In dela se naprej: za začetek je Čukur angažiral Bronxtarz, da z njim koncertirajo, vsa v tem poročilu iz Velenja omenjena imena pa pripravljajo remiks Čukurjevega provelenjskega komada Začela se je saga ... toliko v informacijo, da se ne bo kdo preveč čudil ...

Trio: life is tough

Precej drugačno je Velenje v očeh treh velenjskih pobov - Klemena, Roka in Zekerijaha -, ki se jim na ulici reče Zajeban, Zik in Scratch Dog, ob njihovih komadih pa stoji ime Bronxtarz. "Mesto je ful lepo, samo eni napačno razmišljajo. Večina jih živi samo za danes ..., da gruntajo samo to, kako se ga bodo napili pa zadeli in kje bodo dobili keš za sproti. Škoda je, ker so ti ljudje vedno mlajši, nihče se ne ukvarja z mladino, da bi jih motiviral za kaj koristnega." Idila športnih klubov je pač omejena na samomotivirane mladce, drugi pa čakajo petka in sobote ter pripadajočih nočnih aktivnosti. Te so omejene bolj na bifejsko/kafiško sceno, le redkokje se dogaja kakšen s konceptom podprt žur. In kjer je kaj takega, tam so vsi. In kjer so vsi, pride tudi do incidentov. "Do enih je še kar v redu, pol se ga pa folk napije, pa začnejo razbijat, se prerivat in težit." Ker smo se menili v klubu Max, ga fantje takoj omenijo kot "edini normalen plac, kjer je normalna muzika, kamor se sploh splača hodit". Veliko napetosti je menda tudi na ulicah, saj je mesto fletno razporejeno med becirke s pripadajočimi lokalnimi klani. Za novo leto so se "stumbali Šalek in Gorica, je bilo kar divje - flaše so pokale ... najbolj pametni so zdaj Indijanci (pobje, doma v rdečih blokih), ki se ne zapletajo z nobenim". Čeprav Zajeban, Zik in Scratch Dog niso vsi doma iz istega konca mesta, so ime dobili po Bronxu, enem od Velenjskih predelov. "Vsako mesto ima svoj Bronx, Velenje pač ni nobena izjema." In ker so fantje v biznisu, ki producira zvezde, so združili oboje in sredi devetdesetih let postavili na noge band. Na začetku so poskušali jezike vrteti na angleški osnovi, a so kmalu spoznali, da Čukurjeva rima slovensko - "angleško, pa se je slišalo češko" ni iz trte izvita, in so začeli furati slovenščino. Na računalnikih in v drugih oblikah zapisa se je fantom nabralo več kot 80 komadov. Hiperproduktivno, ni kaj. Težava je seveda v tem, da je večina od osemdesetih javnosti nedostopna, to pa postavlja nujnost postavitve naslednjega vprašanja: Kaj nardit? "Zdaj, ko koncertiramo s Čukurjem, smo se pogovarjali tudi z njegovim menedžerjem, Uranjekom, ki bi nas podprl, samo se moramo prej dokazat z resnostjo." In kaj bo, če ne bo šlo? "Ja, razmišljali smo o povezavi s še kakim drugim reperjem - dobro sodelujemo s Kremijem iz BDM - če bi se našlo ene pet sposobnih ljudi, pa da skupaj naredimo eno založbo. Če bomo delali plato, bo itak gor veliko gostov, ker je treba pokazat, da se dela!" Absolutno, sploh glede na dejstvo, da so slovenski raperji obsedeni s kompleksom popolnosti in le stežka dajo od sebe kakšen demo posnetek. "Mi se ne obremenjujemo, mi pač delamo muziko, kakršna nam je všeč, zdej pa, če so noter besede, kot so kurac in pizda ... pa kaj mormo - mi pač tako govorimo". Pri tem jih sicer ne podpira prvi amandma (ker pač kljub imenu niso iz Amerike), za njimi pa zagotovo stoji dober del vedno številnejše velenjske scene ter marsikatero hiphop uho iz Slovenije, ki čaka frišnih muzik. Začela se je saga, treba jo je nadaljevati, ni kaj!

Duo: life is complex

Pravzaprav ni nobene šanse, da bi velenjska saga zašla v slepo ulico, saj ima mesto na hiphopovski sceni tudi Plan B, še en band - tokrat duo -, ki ga poznamo s kompilacije Za narodov blagor. Matic in Luka oziroma Ej in Zmeden pa se poznata še iz časov, ko še nista znala govoriti, saj prijateljujeta tudi njuni rodbini. Če smo do zdaj obdelali playersko in thug vizijo Velenja, je zdaj čas, da vam predstavimo še angažirani hiphopovski pogled - ameri bi mu rekli bacpackerski. "V bistvu sva nastala tako, da sva na morju, ko je bilo tako vroče, da se ni dalo nič pametnega počet, razmišljala o tem, kako bi dala ime bandu." Luka je rapal že prej, in sicer s Scratch Dogom v skupini Trackmasters. "Scratch je že prej delal z Zajebanim ... imel je nekaj muzike, pa sem si sposojal pri njem, rapal sem pa besedila, ki jih je pisal on," memoarizira Zmeden, Ej, ki ga je hip hop zagrabil malo kasneje, pa v spomine vplete tudi "Standard, štacuno s platami, kjer se je dalo kaj dobit, recimo Public Enemy. Je bilo pa kmalu jasno, da bom jaz DJ, Luka pa raper." Zmeden je zdaj tudi večinski producent njunih komadov, pisec besedil in raper. Ej priznava, da ni "vrhunski DJ, zato se bolj posvečam organizaciji partijev, promoviranju in radijski oddaji." Ta se imenuje Hiphop vizija, traja dve uri in se vsak teden posluša na Mojem radiu (kot se imenuje lokalna postaja, da ne bo kdo mislil, da podpisani po strani odpiram še radijske postaje). Drugače pa je Plan B dokaj ekspeditivne sorte, saj fanta prihodnost vidita precej ven iz Velenja. Ej bo naslednji party organiziral v Mariboru, Zmedenga produkcije pa se mu zdijo "tako dobre, da bi jih zelo rad sfural tudi zunaj". Za to bo nedvomno potrebno veliko časa, prepričevanja, truda in tudi denarja. Ampak če je uspelo hrvaškemu Kooladu, zakaj ne bi velenjskemu Zmedenmu. Nedvomno bo pa treba pred tem slišati kaj več od enega komada na kompilaciji. Je tako? "Ja, album se dela." To je stavek, ki ga je od slovenskih raperjev vse prevečkrat slišati, Klemen Klemen ga je recimo ponavljal kakšnih pet let. A v Velenju so očitno resnejši. "Besedila so pripravljena, predprodukcija je narejena, en komad je dokončan, z založbo je vse zmenjeno". Glede na to, da jima v prid govori tudi Čukurjeva ekspeditivnost, nimam več razlogov, da ne bi verjel. In o čem bo govoril Zmeden, ki zdaj študira filozofijo v Ljubljani? Bomo slišali kakšno rimo o Velenju? "Direkt o mestu ne govorim. Stvari, ki jih doživljam v Velenju, kjer pač živim, spravljam v verze, in to na tak način, da vedno ostaja še nekaj upanja. Predvsem opisujem subjektivni pogled na neko utesnjenost in pomanjkanje osebnega prostora, ki ga po mojem občuti veliko Velenjčanov. Seveda pa gre za moj pogled in moje čutenje." In kaj menita o trenutni velenjski hiphop invaziji? "Mladih bandov je veliko, polno jih je. Bodo pa seveda morali še veliko delat, da bodo dosegli en nivo kvalitete. Scena je pa zelo velika, vedno večja. V bistvu je rap trenutno najbolj popularna muzika v Velenju". Kar je ob sveti velenjski trojici - 6Pack Čukur, Bronxtarz in Plan B -, ki s svojim delom misli nadvse resno, predvsem pa ne kaže nikakršnega razmišljanja o ustavljanju, samo še dodaten razlog, da na vprašanje iz podnaslova odgovorimo pritrdilno. Naj se saga ne konča.