Zakaj Robbo v kletko in kopijo na trg?
Zavod RS za varstvo kulturne dediščine je še pred oblikovanjem strokovnega konsenza in kljub ostremu nasprotovanju skupine strokovnjakov objavil razpis za premestitev Robbovega vodnjaka in zamenjavo izvirnika s kopijo
Mesto za kopijo
© Borut Krajnc
Osrednje vprašanje okrog obnove Robbovega Vodnjaka treh kranjskih rek je, v čigavo korist se snovalci obnove izogibajo strokovnim soočenjem in razpravam o projektu. V korist vodnjaka najbrž ne. Vsi drugi odgovori so, milo rečeno, neustrezni. Vsekakor velja opozoriti, da gre pri obnovi vodnjaka za velik posel, po nekaterih virih vreden okrog 140 milijonov tolarjev, in še izjemno redek povrhu, pri takšnih kupčijah pa zna biti stroka hitro drugotnega pomena. Nenavadno in strokovno nevzdržno ostaja, da so se snovalci obnove, to so Mestna občina Ljubljana, lastnik vodnjaka, in Zavod RS za varstvo kulturne dediščine ter znotraj njega Restavratorski center Slovenije, osredotočili izključno na eno različico obnove, to je izvirnik prestaviti v vezni del Narodne galerije, na Mestni trg pa postaviti kopijo. Kaj pa obnova na mestu, kjer vodnjak stoji, ali zamenjava zgolj kiparskih elementov (treh figur in skalnega ozadja), arhitekturne elemente (stopnice, posoda, podstavek in obelisk) pa bi obnovili in ohranili na Mestnem trgu ... ? Za obnovo pomembne kulturne dediščine - to pa Robbov vodnjak nedvomno je - je nujno izdelati vsaj dve ali tri podrobne študije, od katerih se nato na podlagi primerjalne strokovne presoje in znotraj finančnih možnosti sprejme optimalna.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
