Muzej namesto odpada
Revija Monitor je ob svoji desetletnici ustanovila prvi slovenski računalniški muzej
Olivetti M10 - Leto izdelave: 1983, Olivetti M10 je bil eden prvih poskusov izdelave resnično prenosnih računalnikov. Poganjajo ga štiri navadne okrogle baterije tipa AA, tako da lahko deluje tudi nekaj ur. Vgrajen je Microsoftov basic in urejevalnik besedil, brez operacijskega sistema. Deloval je na podlagi menuja. Kot dodatek je bilo mogoče dokupiti modem/slušalko za prenos podatkov s hitrostjo 300 b/s. Napravica je bila svoj čas zelo priljubljena med italijanskimi novinarji za pošiljanje člankov s terena. Cena je bila 2100 DEM.
© Borut Krajnc
"Pet let star avto ima neko prodajno vrednost, sto let star muzejsko. Pet let star računalnik pa nima ne enega ne drugega. Nihče ga ne bo kupil za uporabo. Edina možnost je, žal, najpogosteje odpad," pravi Samo Kuščer, urednik računalniške revije Monitor in pobudnik ustanovitve muzeja. "V uredništvu Monitorja že deset let delamo z računalniki in opažamo, da stare računalnike mečemo v smeti, čeprav ostajajo zanimivi tako za računalničarje kot za neračunalničarje. Sodobno računalništvo se je začelo leta 1950 in od tedaj je napredek res nagel. Nekaj primerkov iz tistega časa imamo tudi mi," pravi Matjaž Klančar, vodja računalniškega laboratorija, testnega poligona za računalniške komponente pri Monitorju, ki je zadnja leta urejal zbirko. Tovrstnih muzejev je v tujini že precej. Večina jih domuje na svetovnem spletu, kjer ljubitelji ljubosumno predstavljajo svoje zbirateljske eksponate. Pravih profi muzejev je precej manj. Z računalniki se na veliko ne ukvarjajo niti tehnični muzeji, čeprav bi ta tehnologija sodila prav tja. "Od pravih profesionalnih muzejev poznam računalniški muzej v Bostonu pa v Kaliforniji, a ta je bolj futurističen. Veliko eksponatov je namenjenih prikazu, kako delujejo sodobne tehnologije," pravi Kuščer. Monitorjev računalniški muzej za zdaj biva v predprostoru uredništva. Primernejši prostor, kamor bi postavili najzanimivejše primerke iz sicer kratke, toda hiperproduktivne računalniške ere, še iščejo. Sto eksponatov zaradi pomanjkanja prostora čaka v skladišču Prirodoslovnega muzeja, ki jim je pomagal pri reševanju prostorske stiske. Sicer pa bi bila zbirka zanimiva tudi za Tehnični muzej Slovenije v Bistri, a se z njim še niso dogovarjali za sodelovanje. Pravi muzej potrebuje primerno tehnično usposobljeno ekipo, kustose, to pa je zelo zahteven projekt, ki presega zmožnosti monitorjevcev.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
