Lublana je bulana

Sestanek neodvisnih kulturnikov z županjino ekipo v kinu Dvor: odstopljena Nelida (skrajno desno)

V sredo ob šestih je v kino Dvor na sestanek s predstavniki združenja neodvisnih kulturnikov, ki so na ljubljansko županjo naslovili protestno pismo, prišla Viktorija Potočnik z močnim spremstvom. Takorekoč z jedrom ekipe, ki je bila zadolžena za izvedbo javnega razpisa za kulturne projekte in programe za letošnje leto. Dan pred iztekom roka. Bližnje srečanje je potekalo v strpnem ozračju izmenjave stališč, očitkov in pojasnjevanj. "Neodvisnim" je bila ponujena možnost prerazporeditve sredstev, le-ti so vztrajali pri svojem in terjali dodatna pojasnila o višini, načinu razdeljevanja in deležu nerazporejenih sredstev, kar so jim "mestni" obljubili do petka.

Na četrtkovi tiskovni konferenci je županja povedala, da pravna služba mestne uprave pregleduje razpisno dokumentacijo in da je "po doslej opravljenem pregledu mogoče sklepati, da so posamezne nepravilnosti in pomanjkljivosti res bile." V primeru ugotovljenih napak "bo zahtevala odgovornost Nelide Nemec, načelnice oddelka za kulturo in raziskovalno dejavnost." Če parafraziramo nedavni Delov kulturniški članek, preplah je nastal v mestni hiši in ne v "hiši neodvisnih".

Ponovimo. Neodvisni so ob letošnjem mestnem razrezu postavili temeljna vprašanja o viziji kulturne politike v Ljubljani, statusu urbane sodobne ustvarjalnosti, načinu financiranja, ki je v škodo nevladnih organizacij, samostojnih izvajalcev in ustvarjalcev v kulturi in umetnostih. V načinu financiranja so prepoznali sedanjo mestno kulturno politiko in njeno smer, ki je razvidna iz razrezov in obravnave, natančneje, pospešenega marginaliziranja njihove dejavnosti v zadnjih letih.

Načelnico oddelka je imenovala županja, tudi predsednika strokovne komisije, podžupana Antona Colariča, potrdila je strokovne komisije za posamezna področja, razpisne pogoje in razrez po področjih. Ne nazadnje je s svojo udeležbo ali zgovorno odsotnostjo na različnih prireditvah dajala vedeti, kaj in kakšno dejavnost podpira ali pa ji je všeč.

Kakršnokoli sklicevanje na birokratsko inertnost, oteženo prepoznavanje sodobnih kulturnih in umetniških praks je sprenevedanje. V strokovne komisije, ki niso neka nevtralna, objektivna vrednotenjska instanca, so povabljeni poznavalci z razpoznavnimi estetskimi preferencami in morebitno odprtostjo do drugih praktik.

O kriterijih razdeljevanja "pomoči" je bila zgovorna načelnica Nemčeva: "Sredstva smo podeljevali približno istim osebam oz. ustanovam kot lani." Osvetljujejo jih razpisni pogoji, predvsem dopolnilni del, ki ob kakovosti, uveljavljenosti, trajanju, referencah in ugodnemu odmevu daje prednost "projektom in programom v okviru festivalov in mednarodnim projektom." To je navidezno svetovljanstvo, ki so ga detektirale pretanjene ocene proučevalcev urbanega kulturnega življenja evropskih mest v času prevlade neoliberalističnega konstruiranja "depolitiziranega konzumenta" in čarobnega obrazca menedžeriranja kulture. Festivali so kakopak lahko gibalci odprtosti, a ne zgolj s turističnim snubljenjem v ožje staromestno jedro za "določen letni čas".

Ljubljana je po dogajanju preteklih let in ob napovedani razdelitvi kulturnega budžeta zgled za "kulturo dveh letnih časov", za psevdo-pluralen poletni festivalski ples (Druga godba, Ana Desetnica, sicer uvoz z Lenta, Trnfest, gledališki Mladi levi) in za dolgo zimovanje v ustanovah visoke umetnosti. Redne dejavnosti, neodvisne produkcije, mednarodne in domačijske, ki niso zgolj festivalske ali repertoarske, stiska na obrobje, izriva iz proračuna. Toda tudi poleti dominira njen fevdni javni zavod z direktorjem Darkom Brlekom, Festival Ljubljana, ki je prireditelj najdaljšega, zmuzljivega, ničkolikokrat argumentirano kritiziranega mednarodnega poletnega festivala purgarskega obraza. Je tudi monopolni upravitelj z javno prireditveno infrastrukturo, s kompleksoma Križank in Gradu, ki ju počez poljubno trži z oderuškimi najemninami, pa naj gre za pop komercialo ali za festivale in neprofitne organizatorje, ki jih MOL finančno podpira. Večna zgleda sta Druga godba in Novi rock. Postavki Festivala Ljubljana - 88.2 mio SIT za festival in v soprodukciji z B51 z 19 mio SIT za Hazarski besednjak v Pandurjevi režiji - sta tudi daleč najvišji v letošnjem razrezu.

Eden izmed podatkov, ki v razdelitvi ljubljanskih financ v razpisanem budžetu za kulturo zavaja, je, da so neodvisni in samostojni za programe dobili 206 mio SIT, javni zavodi pa 178 mio SIT. Drži, deset javnih zavodov z redno proračunsko dovodno pipo s po enim, dvema projektoma in nekaj deset neodvisnih tudi s po šestimi, sedmimi napovedanimi. Stanje bi bilo lahko optimistično, saj ima MOL pri podpori prožnejših neodvisnih proti državi, ki jo vnaprej proračunsko ovirajo javni zavodi, bolj odprte roke in bi bila s sodobno urbano kulturno politiko celo vzor in spodbujevalka sprememb na državni ravni.

Slika je takoj obrnjena, ko pridemo do razreza pri investicijskem vzdrževanju in nakupu opreme. Je odraz zakonsko reguliranega prostorskega uboštva neodvisnih. Tako so javni zavodi prejeli 315 mio SIT (Festival Ljubljana okroglih 106 mio SIT za Grad in Križanke), neodvisni pa le 11 mio SIT, v glavnem za nujne pisarniške potrebščine. Pregled množice zavrnjenih prošenj izkazuje kronično povpraševanje po novi računalniški, pisarniški in specialistični opremi za produkcije neodvisnih.

Ena od njihovih zahtev, predvsem "vizualcev", ki se otepajo z visokimi najemninami, s prostorsko stisko in verigo produkcijskih težav, je razrešitev prostorske problematike in vzpostavitev Centra sodobnih umetnosti. MOL lahko poišče argumente zanj in morebitne lokacije kar na svojem oddelku za kulturo in raziskovalno dejavnost v raziskavi Prostorska problematika kulturnih dejavnosti, ki jo je sama naročila pred štirimi leti.

Nič manj starodavna ni ljubljanska agonija z večnamensko koncertno dvorano za 1000 do 1500 glav. Kino Šiška je obetavna možnost, ki bi godbena in druga občestva končno odrešila zapovedanih posedanj v sobanah Cankarjevega doma. Omenjena raziskava analizira zakonsko blokado neprofitnih zasebnopravnih producentov pri pridobivanju javne prostorske infrastrukture. V četrtek je ministrica Rihterjeva prvič prišla na vladno sejo z osnutkom novega kulturniškega zakona.

Na petkovi primopredaji popolnih proračunskih podatkov neodvisnim je načelnica Nelida Nemec najavila svoj odstop. Razlog? Pri objavi razpisnega programskega deleža za kulturo (1,2 milijarde SIT) so se na oddelku "ušteli" za pol milijarde. To radikalno spremeni razmerje med deleži javnih zavodov in neodvisnih. Bo popravljala županja iz svojih veselih decembrskih rezerv?