Zgodbe o negotovi prihodnosti

... in o tem, kako je kultni Jeremiah vendarle spregovoril slovensko

“Jaz sem v Jeremiahu takoj videl Johnnyja Deppa, a Ervin je vztrajal, da bi ga moral igrati Brad Pitt. In kot kaže, bo obveljala njegova. To, da sem Jeremiaha narisal podobnega Robertu Redfordu, se je najverjetneje zgodilo povsem podzavestno. Redford je bil vedno eden od mojih najljubših igralcev, še posebej potem, ko sem ga videl v filmu Butch Cassidy in Sundance Kid, a Jeremiaha nikoli nisem namerno kreiral po njegovi podobi,” mi je pojasnil Hermann Huppen, ko sva pred leti v Celju klepetala o stripovskih zadevah, kakopak s poudarkom na njegovi najboljši kreaciji, postholokavstnem vesternu Jeremiah, ki smo ga jugoslovanski stripofili leta 1979 po zaslugi agilnega urednika Ervina Rustemagića na straneh sarajevskega Strip Arta brali med prvimi, če ne kar prvi na svetu. Vedno se je veliko šušljalo o filmski verziji Jeremiaha, ki z več milijoni prodanih izvodov in prevodi v 24 jezikov sodi med najuspešnejše realistične stripovske seriale, kar jih je Evropa sproducirala po Asterixu in Tin Tinu.

“Pogosto so mi očitali, da sem navdih za Jeremiahove avanture prekopiral iz avstralske filmske uspešnice Pobesneli Max. Kot je znano, je režiser George Miller prvega Pobesnelega Maxa posnel leta 1979, jaz pa sem svoj serial zasnoval že leta 1977. Kdo je potemtakem lahko kaj prej videl? Priznam pa, da me je Cestni bojevnik, torej drugi del sage o Pobesnelem Maxu, zelo navdušil. Miller ga je posnel dve leti kasneje, ko sem snoval že šesto epizodo z naslovom Sekta,” je še povedal belgijski virtuoz stripa, ki bo letos, ko Jeremiah praznuje četrt stoletja neprekinjenega izhajanja, dopolnil 64 let. Hermannov opus poleg mnogih kratkih zgodb, stripovskih vinjet in Jeremiaha, njegovega prvega avtorskega seriala, zaokrožijo še avanturistični Bernard Prince (1966), realistični vestern Comanche (1969) in historično obarvani Jugurtha (1967). Leta 1984 je po zamisli Ervina Rustemagića kreiral psevdozgodovinski serial z naslovom Les Tours de Bois-Maury, ki ga poznavalci štejejo za njegovo najbolj impresivno delo, desetletje pozneje pa še bridko stripovsko grotesko Sarajevo Tango, v kateri je zaradi brutalnega obleganja Sarajeva strnil razočaranje nad mednarodno skupnostjo in še posebej nad Organizacijo združenih narodov. Obsodbe takratnega generalnega sekretarja, nemočni teater modrih čelad na ozemlju Bosne in Hercegovine, farsične ugotovitve Unproforja ter indiferentnost samozvanih svetovnih velesil na čelu z NATO-m so ga po lastnih besedah navdajali s prezirom, gnusom in depresivnim občutkom popolne nemoči.

Navkljub kultnemu statusu, ki ga v Evropi uživa Jeremiah, se dolgotrajna štorija z njegovo ekranizacijo niti približno ni iztekla v smeri Ervinovih želja, kaj šele Hermannovih pričakovanj. Jeremiah je letos resda doživel filmsko premiero, ampak ne na velikem platnu, kot je bilo sprva načrtovano, temveč na malih ekranih. Ameriška televizijska mreža Showtime je namreč 3. marca zavrtela dveurni pilot za istoimeno serijo, ki ga je režiral Russell Mulcahy, znan po treh Highlanderjih in trilerju Ricochet, v katerem je nastopil letošnji oskarjevec Denzel Washington. Serijo Jeremiah je za teve priredil Michael Straczynski, ikona televizijskega sci-fija, ki je skupaj s Samom Eganom tudi njen soscenarist. Tedenske enourne epizode se bodo vrstile vsak petek zvečer ob 22.45.

In zdaj češnjice na torti, ki se bodo zataknile v grlu stripoljubcev, še posebej tistih, ki že 25 let uživajo v avanturah odraščajočega najstnika Jeremiaha, za katerega je po masakru družine v postholokavstni Ameriki poskrbel zajedljivi Kurdy, cinik irskega porekla, samotar na muli, s čelado, dolgo kitko in verižico z napisom 'Mother': ker Afroameričani predstavljajo več kot trideset odstotkov publike, ki gleda televizijsko mrežo Showtime, igra Kurdyja temnopolti Malcolm-Jamal Warner. No, tudi Luke Perry je Jeremiahu podoben toliko, kot je bil Michael Keaton Bruceu Wayneu a.k.a. Batmanu. Oziroma še manj. "Vem, gre za grob poseg v avtorsko integriteto stripa," komentira Ervin Rustemagić, "toda hollywoodski šefi nikoli ne berejo stripov. Niti tistih, ki so že odkupljeni za filmsko oziroma televizijsko adaptacijo. Zanima jih samo sinopsis, pogoji realizacije projekta pa so vselej njihovi. Že od premiere dalje poslušam očitke svojih kolegov in znancev - tudi Hermannove, čeprav je že zdavnaj dvignil roke -, kako smo oskrunili njihov najljubši strip. Toda televizijska verzija je v prvi vrsti namenjena ameriški publiki, ki stripa še ne pozna in naj bi ga na tak način začela spoznavati. Kot vam je znano, je strip v devetdesetih zapadel v globoko krizo, zato mrzlično iščem variante, kako bi strip združil z drugimi mediji. Ena od možnosti je bila prodaja pravic hollywoodskim studiem." Ker je serija ameriška, nuklearne apokalipse ne povzročijo rasni nemiri v ZDA, kot je svoj serial zasnoval Hermann. Krivdo za zdesetkano prebivalstvo Amerike in sveta prevzame smrtonosni virus, ki pokosi vse odrasle prebivalce. Preživijo samo otroci, ki morajo skrbeti za lastno usodo brez modrosti starejših generacij. "Vseeno pa na projekt gledam zelo optimistično," zaključi Ervin. "Jeremiah je namreč prvi evropski strip, po katerem je bila za ameriško televizijo posneta igrana teve serija." Mimogrede, na uradnem plakatu televizijske serije Jeremiah se v ozadju vidijo ruševine zgradbe v ulici Georgi Dimitrova 49 v Sarajevu, kjer se je nahajal Ervinov studio SAF (Strip Art Features) vse do leta 1992, ko so ga četniške granate uničile in požgale. Ob tridesetletnici delovanja, ki jo je SAF praznoval lani, in v počastitev prodora na ameriški trg je Ervin trenutno zadnjo, 23. stripovsko epizodo Jeremiaha natisnil tudi v slovenščini. Album z naslovom Skrivnost v močvirju, ki v uvodu prinaša kratko zgodovino Hermannovega stripovskega seriala ter obilico fotomateriala izza kulis TV serije, je izšel v 500 izvodih in ne bo v prosti prodaji. Jep, čas je že bil, da Jeremiah naposled spregovori tudi v slovenščini.