Po dežju

Kako se je dvignil Prah

Milčo Mančevski in Marcel Štefančič, jr.

Milčo Mančevski in Marcel Štefančič, jr.
© Žiga Modlic

Milčo Mančevski je leta 1994 poletel kot sokol: njegov prvenec Pred dežjem je pobral beneškega Zlatega leva, postal globalni hit in kult, sam Mančevski pa novi wunderkind. Toda ne boste našli režiserja, ki bi dobil Zlatega leva in potem filma ne bi posnel 7 let. "Takoj po Zlatem levu sem imel pogodbe s štirimi h'woodskimi studii, ponujali so mi kopico scenarijev in ogromno denarja." Vsi bi vzeli ta denar. "Bolj pomembno mi je bilo, da posnamem film, pod katerega se bom lahko podpisal z mirno vestjo. In odločil sem se, da bo to Prah, na katerega bi čakal še sedemkrat sedem let."

Prah je postal obsesija, fiksna ideja. "Ideja za Prah se je rodila takoj po filmu Pred dežjem, družno pa sta ga hotela producirati Robert Redford in Miramax." Toda ko je scenarij končal, se je z Miramaxom razšel. "Miramax mi je lagal - in to celo na papirju. Ko smo podpisali pogodbo, so odobrili tak in tak budžet, tik pred snemanjem pa so ga znižali za 60%. Rekel sem si: če mi že na začetku tako lažejo, kaj se bo dogajalo šele potem, ko bom začel snemati." Redford mu je pomagal, da je projekt odpeljal iz Miramaxovega hleva in s finančnim pakiranjem nadaljeval drugje.

Medtem je bral scenarije, ki so mu jih pošiljali agenti. "V teh nekaj letih sem prebral več kot 500 scenarijev, včasih sem dobil po tri, štiri na dan." Šlo je za dva tipa scenarijev: eni so bili ponujeni direktno njemu, drugi so bili le na obhodu - scenariji, ki šele iščejo režiserja. Na mnogih, ki so mu bili direktno ponujeni, je začel delati, med drugim tudi na Treh kraljih. "Delal sem na razvoju tega scenarija. Začel sem kar nekaj filmov, med drugim tudi Seme zla in Popolni umor. Pri nekaterih sem pilil scenarij, pri nekaterih sem napisal novo verzijo, pri nekaterih sem delal na castingu." Kar ni nič neobičajnega. "Le redko se zgodi, da en režiser studijski projekt pelje od začetka do konca. Režiser pač odstopi, jasno, iz različnih razlogov - ne ujamejo se mu termini, pride do kreativnih nesoglasij."

A da ne bo kakega nesporazuma - delo na razvoju projektov dobro plačujejo. "Ne dobro, odlično! Toda Hollywood ti lahko ponudi le denar - in nič drugega. Ne nudi ti projekta, na katerega boš lahko ponosen. Ne nudi ti kreativnega procesa. In ne nudi ti dela z zanimivimi ljudmi." Kanibalski šoker Ravenous je začel že snemati, a so ga po dveh tednih zamenjali. "Šlo je za hud kreativni spor s studiem Fox, ki je hotel odločati čisto o vsem, tudi o tem, kdo bo igral najbolj stranske vloge, in ki je hotel horror komedijo a la Krik. Sam sem hotel, da bi imel film okus po Rosemaryjinem otroku." Za Prah se mu je ponujal Richard Gere. "Na vsak način je hotel igrati, toda to je bilo le prodajanje riti hudiču - za vlogo ni bil primeren." Prah je tako postal angleško-nemško-italijansko-makedonska koprodukcija, v kateri kavboja igrata Britanec (Joseph Fiennes) in Avstralec (David Wenham), ki prijezdita v otomansko Makedonijo. "Ko sem raziskoval divji zahod, sem na svoje veliko presenečenje ugotovil, da je res obstajal Američan, ki se je priključil makedonskim banditom - novinar Albert Sonnicsen. Ta dva sveta - zahod in vzhod - nista tako ločena, kot se nam zdi." Zahod je na vzhodu. Vzhod je na zahodu. "Vse se je dogajalo hkrati - propad divjega zahoda, razpad otomanskega imperija, izum letala, začetek filma, rojstvo psihoanalize." Klišeji v Prahu pač implodirajo. "Vestern je največji mit moje generacije in največji mit 20. stoletja, sodobna verzija antičnih mitov. Vestern je pripovedovanje zgodbe o potrebi, da se pripoveduje zgodbe. Prah ni film o zgodovini, ampak film o pripovedovanju zgodb." Ki jih vedno pripovedujejo zmagovalci. "To se pogosto dogaja malim narodom. Velesile jim ne prirejajo le sedanjosti, ampak tudi preteklost."

Zato pade veliko banditov in veliko Turkov. "V Benetkah me je napadel britanski kritik Alexander Walker. Rekel je: Posneli ste rasistični film. Turčijo ste prikazali v slabi luči, to pa zato, da bi ji preprečili vstop v Evropsko unijo." Neumnost. "Po eni verziji bi se moral Prah dogajati v Turčiji." Krogel ni štel. "Toda izstreljenih je bilo več kot lani med makedonsko vojno." Mančevski bi lahko šel na italijansko premiero, ki je bila en dan po slovenski, toda med Rimom in Ljubljano je izbral Ljubljano. "V Ljubljani sem bil na maturantskem izletu, ne pa v Rimu."