Kot meščan imam pravico do zabave

V nemških medijih se uporabljata dve imeni, Fuckparade in Hateparade. Kateri je pravi naziv tvojih demonstracij?

Prvo leto se je demonstracija proti Loveparade imenovala Hateparade, protest iz sovraštva kot nasprotja ljubezni. Ime smo ohranili tri leta, dokler ga nekdo ni hotel avtorsko zaščititi. Rekli smo, da nismo poročeni z imenom, sicer pa je sovraštvo zelo negativno čustvo, ki ga povezujejo z nacisti. Beseda fuck, v nasprotju s hate, lahko izraža presenečenje, ljubezenski ali odklonilni odnos. Razlagati si jo je mogoče različno ter uporabljati univerzalno. So DJ-ji, ki odidejo na Loveparade namesto k nam samo zaradi imena.

Toda tudi Loveparade, ki je sedaj komercialno profilirana, so dolga leta prijavljali kot demonstracije. Ali se je tako začelo?

Zamudil sem prvi dve paradi, ker zanju nisem izvedel, vseeno pa sem bil kmalu v Berlinu in se tudi udeležil prvega Maydaya. Takoj po združitvi smo pričeli delati ilegalne partije v Trezorju v Vzhodnem Berlinu, blizu sveže padlega zidu, kjer je bilo veliko zapuščenih krajev, ter Bunkerju. Policiji je bilo bolj ali manj vseeno, če so zabave legalne ali ilegalne.

Tehno je sčasoma postajal večji in prvi hiti so prišli na lestvice. Ravno takrat sem nastopal na Loveparade. Leta 1993 je bilo deset tisoč ljudi, kar je bilo v redu. Leto zatem je bilo ljudi dvakrat toliko, vzdušje pa precej slabše.

Loveparade se je, po vaši lanski izjavi, transformirala v Oktoberfest. Kako?

Ko smo bili prvič na paradi, je bilo precej racij. Pomembno je bilo priti na ulice in pokazati, da se na tehno partijih ter v klubih ne dogaja nič posebnega. Tehno je postal mainstream, parada prav tako. Ljudje, ki ga delajo, prihajajo iz vrst ljudi, ki zasedajo hiše po Berlinu. Toda vmes so postali DJ-ji, našli zlatega osla in jezdili ga bodo, dokler bo šlo.

Parada je - z večanjem števila obiskovalcev - potrebovala profesionalno organizacijo prireditve, kar stane precej denarja, ki ga mora dobiti. V precepu lahko ostaneš zvest idealom ali se pod pritiskom zaslužka prodajaš. Imajo 50 vozil in še več interesentov. Ko so za sponzorje prišli nemški telekom in glasbene založbe, so okoli leta '96 zavrnili hardcore tehno. Konec istega leta naj bi bila zadnja zabava v Bunkerju. Še preden se je začela, je policija izpraznila prostore, na ulicah pa je bilo stotine ljudi. V avtu sem navil kaseto, decembra je bilo zelo hladno, ljudje pa so plesali. Nato je policija zagrozila, naj se cesta očisti ali pa bodo čistili oni!

Ali so na Fuckparade zastopane še druge kulture poleg tehna?

Že od začetka nismo želeli ponoviti napake Loveparade, ko so nastopali s stališčem 'Tvoja glasba mi ni všeč, ne moreš nastopati'. Pri nas je prisoten tudi drum and bass, elektro; pravzaprav vsak, ki je želel. Navzlic različnim zvrstem je stališče enako: ljudje delajo na nekomercialni ravni, delajo ilegalne zabave in pomembna je glasba.

Koliko ljudi je bilo na Fuckparade?

Nazadnje okoli 20 vozil ter med 5 in 10 tisoč ljudi. Dva kilometra ceste sta bila polna ljudi. Zato smo lani želeli narediti dve ruti s petnajstimi vozili, ki bi se dobili na Alexanderplatzu. Težava je bila v tem, da so mestne oblasti dojele, da Loveparade ni politična, ampak komercialna prireditev.

Žal so sočasno za istovrstno razglasili tudi Fuckparade. Nato so dovolili organiziranje demonstracij, v katerih bi bila v ospredju politika. Po njihovi predstavi to pomeni 50 odstotkov govorov in toliko glasbe. Toda mi nismo politiki, ampak DJ-ji, MC-ji ter glasbeniki. Naša izrazna sredstva so drugačna. Težko je kvantitativno oceniti, koliko ljudi pride na demonstracije z motivom, koliko pa iz zabave - kot na prvomajskih zabavah. Sicer pa je vsakdo, ki živi v Berlinu, dobro vedel, za kaj gre pri Fuckparade. Opazovalci ne postavajo naokrog in razmišljajo, kako lepa zabava je to. Pri nas so na transparentih mnenja, ne reklame. Na nas je treba gledati kot celoto.

Kaj pa navadne demonstracije, brez glasbe?

Z radiem Fritz, ki spada pod WDR, torej javnim servisom, smo se dogovorili, da bodo tri ure sobotnega popoldanskega programa prepustili našim DJ-jem, ljudi pa smo pozvali, da s seboj prinesejo kasetofone. Tako niso zgolj konzumenti, ampak kolektivno izražajo mnenje; sami jih prinesejo, vklopijo in nastavijo na pravilno frekvenco. Mestne oblasti so prepovedale tudi to, policija pa je ljudi preiskovala zaradi radiev, odvzemali so tudi minidisc playerje in walkmane. Bilo je prepovedano poslušati javno, državno postajo. To ni več zgolj kratenje pravice do demonstracij, marveč tudi do informiranosti.

Kaj pa vsebinske razlike?

Na Loveparade izbirajo moto, ki nikogar ne prizadene. Let the sunshine in your heart ali love in podobna hipijevska sranja brez resničnih prepričanj. S tem se lahko identificira tudi konzervativni politik, ki želi podporo mladih. Mi ne podpiramo politikov, ker nas tudi oni ne.

Pred dvema letoma nas je ena političnih strank vprašala, če bi na Fuckparade lahko priključila svoje vozilo. Vprašali smo jih, kaj ves ostanek leta naredijo za klubsko sceno, pa niso odgovorili. Pri nas so ljudje, ki vse leto sceno živijo: so DJ-ji, organizatorji ilegalnih partijev, male založbe z nakladami po 100 CD-jev ... ne pa ljudje od zunaj ali promocijska vozila.

So bile demonstracije vsa ta leta uspešne?

Kakor se vzame. Danes je podobno kot prej, kopica klubov se zapira zaradi širitve drsališča ali selitev multimedijskih podjetij. Slednje ni slabo samo po sebi, vendar upošteva komercialna gledišča. Berlin pa je privlačen za številne ljudi prav zaradi žive scene in življenja v mestu. Uradniki iz mestnih uprav predstavljajo turistični ali delovni imidž obeh mest, tam pa ljudje tudi živijo. Če hočem narediti parti v Frankfurtu, ga nimam kje; v etablirane klube s svojo glasbo ne morem priti, včasih na levičarski sceni, ostanejo mi še ilegalne variante na gradbiščih, podhodih, parkih ... kjer koli. Če pride policija, je včasih konec žura. To je tveganje, toda tega ne počnem, ker je prepovedano, ampak iz potrebe po zabavi. Ne nazadnje je to moje mesto in ne uničujemo ničesar. Menim, da imam kot meščan pravico do tega.

Zakaj je klubska scena za Berlin tako pomembna?

Zaradi tega, ker pomeni stalnost dogajanja in možnost za mestno mladino. Mesto se razglaša za odprto in moderno mesto, ki privablja mlade, po drugi strani pa nima denarja in dopušča zapiranje.

Kateri je pravi razlog za zapiranje klubov v centru Berlina?

Včasih so bili sedanji klubi nekaj sto metrov od zidu in tja ni hotel nihče. Iz obmejnega področja se je spremenilo v mestno središče. Sedaj so v bližini Reichstaga, nemškega gledališča in tiskovne agencije, kjer naj bi bilo vse čisto za lepe in bogate. Primerjava cen stanovanjskih najemnin pa govori zase - v sredini 90. je bil kvadratni meter 6 mark, sedaj pa prek 20.

Bunker je bil zaprt, na paradi so bili brez hardcore tehna, zadevo pa so prijavljali kot demonstracije. Zato smo ocenili, da lahko naredimo protidemonstracije; na samo proti Loveparade, temveč tudi proti zapiranju klubov, ker se to prenaša na vse mesto.

Pogosta oblika urbane zabave so tudi ilegalni partiji. Koliko ljudi se znajde na njih?

Eden lanskih poletnih je bil krasen: tri nadstropja (floori), elektrika iz vtičnic, sicer imamo generatorje. Ta je zbral okoli 600 ljudi. Sicer na ilegalnih partijih ne moreš pobirati vstopnine, zato stroške kriješ zgolj s pijačo. Če je na koncu ničla, je v redu. Ob tem imajo tudi političen kontekst. Če nekje organiziram ilegalni parti, je to tudi statement, saj gre za zadevo izven normalne družbe. Ter seveda z glasbo, ki jo vrtimo.

Kako pa bi zadevo rešilo ustanavljanje društev?

Težava je v tem, da potrebuje dovoljenja sam prostor. Izpolnjeni morajo biti različni standardi in predpisi - od protipožarnih do prostorskih določil. Zato se ljudje zatekajo k ilegalnim ali pollegalnim zabavam, ko imajo najet prostor, ne pa tudi pridobljena vsa dovoljenja. Na Fuckparade je sodelovalo tudi vozilo Casina, sicer komercialnega kluba, ki pa so imeli podobne težave kot mi - od dovoljenj do policijskih racij, sami pa bi raje imeli servisno usmerjene uradnike, ne pa psevdo tajne nadzorne službe.

Koliko je prisoten antiglobalizem?

V Frankfurtu smo delali Nachttanzdemo Street Re: public, podobno zadevo kot Fuckparade, le da prva obstaja nekaj let dlje. Pri obeh gre tudi za podobno filozofijo o razvoju mesta; vse več je kamer in varnostnih služb, izgube javnega prostora. Sedaj v večjih mestih, v središčih, skorajda nimaš prostora, kamor bi se lahko zgolj usedel kot meščan, ne da bi te gledali postrani. Imaš lokale, toda tam moraš naročiti. Gre za izgubo javnega prostora in prednosti mesta. S policijo ali varnostnimi službami imamo podobne težave. Nimamo prostorov, kamor bi lahko šli. Pojavljajo se iniciative, ki se tičejo razvoja mest in konceptov življenja, ki so drugačni od promoviranih. Ljudje potrebujemo kraje, kjer se lahko dobivamo s prijatelji.

Ali sta sinonima za Berlin svoboda, za Frankfurt pa denar?

V Frankfurtu vsi vidijo palače iz betona in železa, pravo življenje pa je v stranskih ulicah. V Berlinu so takšna mestna območja, pri nas pa posamični lokali. Toda tja prideš le, če si na sceni, in to ni preprosto. Pod čistim videzom se pri nas skriva precej drugega.

V Nemčiji ste glede desničarjev zelo deklarativni - radikalno proti radikalom?

Če na partiju vidim obrito glavo, ne vem, če jo nosi zgolj zaradi mode ali je gladek tudi v glavi. Zato v Nemčiji in Švici precej organizatorjev na flajerje natisne Gegen Nazis. Že vnaprej se izrečejo, da se nočejo zabavati z naciji, da bi se kazali kakršni koli pozdravi ali da bi se koga diskriminiralo. Vem, da tudi kot DJ lahko vplivam na organizatorje.

Kako komentiraš, da je minimal v Nemčiji underground, pri nas pa popularen trend med mlajšimi?

Težko si predstavljam, da bi hardcore tehno ali breakcore pri nas lahko postala mainstream. Ljudje natisnejo 250 ali 500 izvodov plošče, včasih 1000, ampak tu ne gre za velik denar, ker bi za komercialni uspeh potrebovali CD-je, videospote, koncept ... Nihče od teh, ki jih poznam, da dela hardcore tehno, tega ne počne za denar, čeprav bi nekaterim to prav želel.

Ali niso tudi za tehno predvidevali, da bo ostal subkultura?

V klubih poslušate glasbo, ki jo vrtijo na medijih, mladi pa v šolo odhajajo v rejverskih oblekah. Tehno lahko poženete v mainstream. Zanimivo se mi zdi, da Scooter dela precej poceni tehno kot zvezda, njegova producentska ekipa pa - pod drugim imenom - tehno, ki v insiderskih revijah pristane na lestvicah. Vzorce tehno pesmi bi lahko primerjali s Snap: elektronski zvok, lepe pevke in zaželeni črni reperji. Toda to ni bil tehno, tega je recimo ustvarjal Sven Vath.

Kakšni so odzivi družbe bogatih na lastne marginalce?

Pri nas so birokrati, v Franciji pa so - po lanskih terorističnih napadih - uvedli amandma, ki sedaj za organizatorje ilegalnih rejvov predvideva zaporne kazni in petštevilčne zneske v evrih. Zaradi protiterorističnih zakonov! Tudi nemški zakoni niso prilagojeni uporabnikom, ampak birokratom.

Ali je navsezadnje vse v denarju?

Poglej: če se pišeš Mercedes Benz in bi rad na frankfurtskem Opernplatzu dva tedna razstavljal na javni površini, to dobiš in te ne stane skoraj nič. Če si to želiš kot meščan, tega ne moreš.

povezava