10. 7. 2002 | Mladina 27 | Kultura
Manjšinska muzika
K 43. ljubljanskemu jazz festivalu
Peter Broetzmann in čikaška banda
© Nada Žgank
Čelniki Cankarjevega doma, organizatorja 43. jazz festivala v Ljubljani, so z vsakega večera posebej odhajali dolgih nosov. Tistim, ki so z ene najstarejših glasbenih prireditev v mestu odšli na četrtkov after v metelkovsko Gromko na klubski špil čikaškega tria DKV, so se razvedrila lica. Klub je pokal od dobre volje in zbranega poslušanja fine godbe. Razlog za mrke obraze v "brlekovini", v Križankah je bil porazen, vsaj podpovprečen obisk. Temu primerno je bilo anemično vzdušje. Letošnji festival je postregel z več odličnimi nastopi in širše sprejemljivim programom kakor večina v zadnjih letih, občinstva in še posebej jazzofilov, ki so svojčas polnili prizorišče z žargonom, značilnim jive-talk, pa ni bilo. Spretno sestavljen program Oliverja Belopete je hotel ugajati v več smereh. Nič ni pomagalo. Niti jazzovska ikona, saksofonist Wayne Shorter, niti oživljeni saksofonist Charles Lloyd, ki je z zadnjimi albumi balad za ECM vznemiril evropsko jazzovsko občestvo, niti Femi Kuti, ki je s svojo različico političnega, plesnega, domišljenega afrobeata po vzoru legendarnega očeta uprizoril enega najmočnejših koncertov muzikantov iz Afrike pri nas sploh.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
